O četrtkovem sestanku z Dušanom Šešokom mariborski župan Andrej Fištravec ni hotel veliko povedati. »Ne bom komentiral njegovih stališč o (ne)kulturi Mariborčanov. Je pa ponovil svoj predlog poravnave, ki ga bomo preučili, najavil pa je tudi odškodninski zahtevek, ki je višji od doslej znanih številk,« je včeraj razkril Fištravec.
126, 267, 762 – milijonov...
Ko se je v začetku marca mestni svet seznanil s Šešokovim predlogom, je v občinskem gradivu pisalo, da bodo Iskra Sistemi občino tožili za 126 milijonov evrov, če dogovora ne bo. V četrtek je Šešok javno napovedal, da bo od občine terjal 267 milijonov evrov. A dejansko je imel v mislih že trikrat višji znesek. Fištravcu je namreč na omenjenem sestanku predstavil podatke, po katerih so stacionarni merilniki hitrosti v Mariboru v zadnjih 30 dneh zabeležili več kot 114.000 prekoračitev. S formulo za izračun odškodnine, ki je določena v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu med občino in Iskro Sistemi, bi odškodnina znašala več kot 700 milijonov evrov. To je približno sedemkratnik celotnega letošnjega občinskega proračuna. »Dimenzije tega problema so iracionalne,« je prepričan Fištravec.
Verodostojnosti Iskrinih podatkov o številu kršitev občinarji doslej niso mogli preveriti, vsekakor pa so te številke vprašljive, če upoštevamo statistike preteklih mesecev, po katerih so radarji v povprečju zabeležili 30.000 kršitev na mesec. Potemtakem bi se moralo v minulem mesecu število kršitev skoraj početveriti.
Fištravec odklopil Iskrin strežnik
Župan je še opomnil, da je v četrtek opolnoči potekel 30-dnevni rok, v katerem je Šešok terjal odločitev občine glede sporazumne prekinitve pogodbe. »Menim, da je najbolj primerno zadevo reševati na način, da odklopimo radarski sistem in lahko potem z mirno glavo razrešujemo probleme, ki jih je povzročil.« Nato je zakorakal v občinsko sobo, v kateri je do sedaj brnel Iskrin računalniški strežnik, in ga odklopil iz električnega omrežja.
Šešok je včeraj sporočil, da je že podpisal poziv za plačilo obveznosti po pogodbi o izvajanju javno-zasebnega partnerstva. Tožbeni znesek v višini 762 milijonov evrov se po njegovih besedah nanaša na dva člena pogodbe. Prvi govori o vrednosti vložka Iskre Sistemov v višini 26 milijonov evrov, drugi del zneska pa je odškodnina, izračunana na osnovi števila kazni v zadnjem mesecu. Še vedno pa je Šešok pripravljen sprejeti ponudbo, po kateri bi razvezali pogodbo in bi občina plačala sedem milijonov evrov za že dobavljeno opremo. Dogovor pričakuje najkasneje do 1. maja.
Občina še nima nasprotnega poravnalnega predloga, ker ne razpolaga s podatki o tem, kolikšne stroške so Iskra Sistemi doslej imeli s svojo proslulo naložbo. O predlogu Šešoka se ne more župan izjasniti tudi zato, ker ga doslej sploh ni videl v pisni obliki. »Med primopredajo poslov s prejšnjim občinskim vodstvom sem zahteval celotno dokumentacijo v zvezi z radarji. V njej pa te ponudbe ni,« je razkril Fištravec.