Poslanska skupina SDS je zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi kolegija na predsednika DZ Janka Vebra naslovila v torek, podpisali pa so jo prav vsi poslanci SDS.
Kolegij predsednika DZ je prejšnji teden odločil, da se predlog novele zakona o SDH obravnava po nujnem postopku. DZ naj bi predlog novele sprejemal na aprilski seji, ki se bo začela v ponedeljek.
Da se omenjena novela obravnava po nujnem postopku, so se zavzeli v poslanskih skupinah PS, SD, DL in DeSUS, proti pa so glasovali v opozicijskih SDS, SLS in NSi.
Kot so v obrazložitvi za zahtevo o ponovnem odločanju zapisali v poslanski skupini SDS, je koalicija zavrnila predlog klasifikacije naložb SDH in predlog smernic upravljanja naložb SDH. Hkrati je vlada oz. koalicija napovedala, da bo v kratkem prodala nekatera pomembnejša podjetja v državni lasti.
"Z zavrnitvijo smernic in klasifikacije ter z določbami predlaganimi v tej noveli zakona se je izločila nadzorna vloga državnega zbora pri prodajah državnega premoženja, s čimer se bo odprla možnost škodljivih in netransparentnih prodaj," so poudarili.
Ob tem so opozorili tudi na "nekonsistentnost največje koalicijske stranke", saj da v predlagano novelo ni vključila določb, ki jih je v času sprejemanja zakonodaje zagovarjala in so bile tudi pogoj za umik podpisov za referendum o holdingu.
Med temi so v poslanski skupini SDS našteli zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja, zavezanost do uporab določb zakona o javnem naročanju, večja vloga opozicije v nadzornem svetu SDH ter soglasno odločanje nadzornikov v primeru povečanj osnovnega kapitala v družbah, v katerih ima SDH kapitalsko naložbo; če soglasja ne bi bilo, bi o tem odločalo pristojno telo DZ.
Med glavnimi rešitvami predloga novele zakona o SDH, ki jih je pripravila vlada, sta uvedba nadzora poslovanja holdinga in odvisnih družb s strani računskega sodišča in poenostavitev prehodnega režima upravljanja naložb.
Po pojasnilih vlade so se ob uveljavitvi zakona konec lanskega leta začele pojavljati nekatere dileme pri razlagi posameznih določb zakona, ki bi lahko v praksi povzročale težave pri učinkovitem izvrševanju zakonskih določb. To bi po njeni oceni pomenilo odmik od učinkovitega in gospodarnega upravljanja državnih naložb. Z novelo se zato predlaga odprava teh anomalij.
Gre tako za najbolj nujne spremembe zakona, ki naj bi olajšale upravljanje državnih naložb v prehodnem obdobju do vzpostavitve holdinga. Gre predvsem za odnose med Slovensko odškodninsko družbo, ki do vzpostavitve holdinga upravlja z državnimi naložbami, ter vlado in DZ pri razpolaganju in upravljanju z naložbami.
Vlada naj bi nato v naslednjem koraku pristopila k tistim zakonskim spremembam, ki bodo opredelile način upravljanja državnih naložb. Ena ključnih napovedanih novosti je, da bo lastnica naložb ostala država in da bo holding z njimi upravljal.
