Vinko Gorenak (SDS) je ocenil, da je Fišer tipičen primer, ki bi moral po osamosvojitvi oditi s tožilstva. Opozoril je, da je leta 1977 kot javni tožilec preganjal duhovnika, ki sta na Lajšah na grob domačinov, ki so jih ustrelili partizani, postavila križ. Da duhovnika nista storila kaznivega dejanja, je leta 1995 po besedah Gorenaka potrdilo vrhovno sodišče. Tudi zato Fišer po mnenju poslanca ni primeren za funkcijo, ki jo opravlja.
SD: Seja namenjena predvsem lustraciji Fišerja
Mirko Brulc (SD) je opozoril, da tožilce veže dolžnost, da podajo obtožbo, če so za to podani pogoji. Po njegovih besedah o krivdi obeh duhovnikov tudi ni odločal Fišer, ampak sodnik. Poslanec je tudi zato ocenil, da je seja komisije namenjena predvsem lustraciji Fišerja in da bo kot kaže naslednji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Gorenak pa mu je oporekal. Kot je dejal, vrhovno državno tožilstvo v državi še kako potrebujemo, sam si tudi želi, da bi delalo dobro. »Vendar dokler bo tam Fišer, to ne bo mogoče,« je dodal.
Brez dobre ovadbe ni dobre obtožbe
S tožilstva se je seje udeležil vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, ki je spregovoril o pregonu gospodarskega kriminala. Ocenil je, da pregon tovrstnega kriminala ni težaven samo pri nas, ampak tudi v vseh drugih razvitih zahodnih državah. Opozoril je, da brez dobre ovadbe ni dobre obtožbe in da je veliko odvisno od tega, kako policija pripravi ovadbo. Povedal je še, da se mora Specializirano državno tožilstvo okrepiti predvsem s kadrom za sledenje elektronskim komunikacijam, saj »se tu izgubi največ časa«.
Na seji so sicer poslanci PS in SD večkrat opozorili, da komisija o delu tožilstva pri pregonu gospodarskega kriminala in kaznivih dejanj SDV, kar bo tudi tema petkove izredne seje DZ, ne more razpravljati. Majda Potrata (SD) je opozorila, da komisija problematiko obravnava kot zainteresirano delovno telo. To po njenih besedah matičnemu delovnemu telesu ponavadi predlaga v sprejem kakšna dopolnila ali izreče podporo tistemu, kar obravnava. Ker pa je odbor za pravosodje kot matično delovno telo to tematiko obravnaval že v sredo, je po njenem prepričanju današnja seja nesmiselna.
Lejla Hercegovac (PS) pa je ocenila, da komisija za peticije ni preiskovalna komisija, na kar ji je Gorenak oporekal z navedbo, da danes ne obravnavajo nobenega odprtega primera. Da je razprava o obeh problematikah smiselna, je ocenil tudi Franc Breznik (SDS).
