DZ, ki ga predstavlja predsednik Janko Veber, se ni udeležil javne razprave o zakonu, ki jo je 7. novembra pripravilo ustavno sodišče, »s čimer je pokazal, da mu je bilo malo mar za ubranitev tega zakona na ustavnem sodišču«, je v današnjem sporočilu zapisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Borba »levih vlad« proti kriminalnim dejanjem v bankah je navidezna
Tanko tako sklepa, da vladajoča koalicija zakona, ki ga je leta 2009 predlagal poslanec Zares Vili Trofenik, ne podpira več. »Očitno je Pahorjeva koalicija sprejela ta zakon samo zato, ker je ob izbruhu afere Kramar hotela reagirati na javnosti všečen način, brez resne ambicije, da bi določbe tega zakona imele stvaren učinek,« meni poslanec.
Ocenjuje, da je borba »levih vlad« proti kriminalnim dejanjem v bankah navidezna in da je v resnici vse namenjeno ohranjanju privilegiranega položaja »tistih klik, ki so do sedaj na veliko mastile v državnih bankah in državnem premoženju«.
DZ sploh ni sodeloval v zadevi pred ustavnim sodiščem
Ustavno sodišče je razveljavilo 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Presodilo je, da zakonodajalec ni utemeljil, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona, in ugotavljalo, da DZ sploh ni sodeloval v zadevi pred ustavnim sodiščem.
Zakon, ki je bil sprejet po tem, ko je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjan Kramar s položaja odšel z okoli milijonom evrov nagrade, je začel veljati 6. oktobra 2009, razveljavljeni člen pa je določal, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 naprej.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon s tem, ko je v davčno osnovo vključil tudi dele dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009, torej pred uveljavitvijo zakona, in so bili že obdavčeni z dohodnino, povratno posegel v pravne položaje zavezancev.
