Združenje Sazas je od sredine maja 2005 do vključno leta 2010 v promocijski ali drug podoben sklad odvajalo del zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil tudi tistih imetnikov avtorskih pravic, ki mu za to niso dali izrecnega soglasja, čeprav bi moralo prihodek iz svoje dejavnosti nameniti le za avtorske honorarje članov in za pokrivanje stroškov poslovanja, ugotavlja urad za intelektualno lastnino (UIL) v svojem zadnjem sklepu, ki je del strokovnega nadzora nad kolektivnimi organizacijami. Urad je zato Sazasu naložil, da v roku enega leta od vročitve sklepa, s katerim je ugotovil kršenje zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), odpravi ugotovljeno kršitev. »Zaradi velikega števila upravičencev do sredstev, velikega števila posameznih zneskov, ki jih bo treba preračunati in izplačati, ter vseh spremljajočih procesov obdelave podatkov urad ocenjuje, da bo Sazas potreboval več časa za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti,« še piše v omenjenem sklepu. Sazas mora v osmih dneh od izteka roka uradu predložiti dokaze o odpravi ugotovljene kršitve.
430.377 evrov v promocijski ali drug sklad
Kot je razvidno iz vsebine sklepa UIL, je Sazas v promocijski ali drug sklad v omenjenem obdobju odvedel več kot milijon evrov. Urad je Sazasu zato naložil, da v roku enega leta del tega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi razdeli med tiste avtorje, ki niso izrecno soglašali, da se del njihovega honorarja prerazporedi v sklade. Največji delež sredstev se sicer nanaša na leto 2006: tedaj je namreč Sazas v promocijski ali drug sklad odvedel kar 430.377 evrov, prejemnikov avtorskega honorarja pa je bilo v tem letu skupaj 23.445.
Kolikšen del celotnega zneska, ki je bil prerazporejen v sklade, mora Sazas vrniti glasbenikom, urad v sklepu ne navaja. UIL je sicer že pred leti pozval Sazas, da mu predloži izrecna soglasja vseh imetnikov pravic ali druge dokumente, iz katerih bi bilo razvidno, da se avtorji strinjajo, da se del njihovih honorarjev ali nadomestil odvede v promocijski sklad. »Sazas ni predložil zahtevanih dokumentov, temveč je v odgovoru navedel, da urad ne more za leta od 2005 do 2009 opraviti ponovnega nadzora, saj naj bi vsako tekoče leto, ko je prejel letno poročilo, opravil nadzor v skladu z ZASP, pri čemer pa v razumnem roku ni podal nikakršne zahteve,« lahko med drugim preberemo v sklepu. Vendar pa so bili tedaj na UIL jasni: niti ZASP niti zakon o splošnem upravnem postopku, ki se smiselno uporabljata v postopkih nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij, ne določata zastaranja uvedbe nadzora. Ob tem so na Sazasove dopise še odgovorili, »da izrecnega soglasja ne more nadomestiti niti sklep skupščine, saj ta ne sme nadomestiti volje posameznikov, ko gre za odpoved delu avtorskega honorarja«. Takšno stališče je sicer s pravnomočno sodbo potrdilo tudi upravno sodišče.
V 18 letih zgolj štirje sklepi
Dodajmo, da je to že tretji letošnji sklep o nezakonitosti delovanja kolektivnih organizacij (v predhodnih primerih gre za nezakonite začasne tarife Sazasa in zavoda IPF) v sklopu strokovnega nadzora UIL. Od sprejema ZASP leta 1995 do konca 2013 je sicer urad (po njegovih podatkih) kolektivnim organizacijam izdal zgolj štiri sklepe o odpravi kršitev, trenutno pa poteka več kot 70 nadzorstvenih postopkov. »Preverjamo, ali pri svojem delovanju ravnajo zakonito, v dobro avtorjev in imetnikov pravic, ki jih zastopajo, predvsem pa, ali ob učinkovitem in gospodarnem poslovanju čim več sredstev, ki jih zberejo, delijo avtorjem, in ali na transparenten način sklepajo skupne sporazume z uporabniki,« pojasnjujejo na UIL, ki ga vodi Vesna Stanković Juričić.
