Če na kongresu 19. oktobra ne bo dobila zadostne podpore za vodenje Pozitivne Slovenije, bo moral vlado sestaviti nekdo drug. »Čas za igrice se je nepovratno iztekel.« Tako je javnosti včeraj dopoldne sporočila premierka Alenka Bratušek. S tem pa napovedala, da se podaja v volilno tekmo z ljubljanskim županom. A se tekma Bratušek – Janković oktobra ne bo končala. Izvršni odbor (IO) PS je namreč po štiriurni razpravi soglasno sklenil, da kongres prestavi na čas pred državnozborskimi volitvami. Kadar koli te že bodo – v primeru rednih volitev čez dve leti.

Kot so včeraj zagotavljali člani IO, kongresa niso preložili zaradi kandidature Zorana Jankovića, saj ima vsak pravico kandidirati, temveč ker takšna odločitev najbolj prispeva k politični stabilnosti v državi. »PS meni, da je treba vse moči vlade in predsednice vlade usmeriti v iskanje izhoda iz krize,« je na včerajšnji novinarski konferenci vodilnih predstavnikov Pozitivne Slovenije, na kateri pa premierke Bratuškove ni bilo, dejala podpredsednica stranke Maša Kociper. V PS so tudi prepričani, da s to odločitvijo niso zmanjšali premierkine avtoritete in moči znotraj koalicijskih vrst in znotraj stranke, saj je IO tudi soglasno sprejel sklep, da Bratuškovo tako kot predsednico vlade kot tudi kot predsednico stranke popolnoma podpira, ter ocenil, da vlada dela dobro. »Močnejšega političnega sporočila IO in noben drug organ ne more dati. Po današnji odločitvi ima torej Bratuškova kvečjemu večjo podporo, kot jo je imela pred mesecem dni, saj se nam je uspelo poenotiti, da postavimo državo pred stranko,« je poudaril podpredsednik PS Robert Golob.

Strah pred razpadom poslanske skupine

Nedvomno pa bi imela Bratuškova tako v koaliciji kot v stranki bistveno večjo moč in avtoriteto, če bi na oktobrskem kongresu premagala Zorana Jankovića. A v vodstvu PS njunega neposrednega merjenja moči niso želeli tvegati. Po naših informacijah ne le zato, ker obstaja velika verjetnost, da bi Bratuškova ta dvoboj izgubila, kar bi prineslo padec vlade. Temveč tudi zato, ker bi – kot so prepričani – zmaga enega ali drugega prinesla razpad poslanske skupine. Tudi če bi torej Bratuškova na kongresu zmagala, z odhodom vsaj dela poslancev Pozitivna Slovenija ne bi bila več najmočnejša parlamentarna stranka oziroma vlada v parlamentu ne bi imela več potrebne podpore.

Ob tem je med premierkinimi privrženci neuradno mogoče slišati, da bo včerajšnja soglasna podpora IO Bratuškovi »kot predsednici vlade in stranke« (Bratuškovo, ki je sicer predsedujoča stranki, saj ni bila izvoljena na kongresu, so včeraj dosledno naslavljali s predsednico PS) prispevala k drugačnemu odnosu stranke do Jankovića. »Ne bomo mu več dopustili, da se vmešava v naše odločitve in vpliva na našo politiko. Doslej je prevladovalo mnenje, da mu kot ustanovitelju stranke nekaj še vedno pripada. A je ne nazadnje zgolj še član PS,« je mogoče slišati v vodstvu največje parlamentarne stranke.

Dober dan za Slovenijo ali polovičarska rešitev

Koalicijski partnerji so se na včerajšnjo odločitev PS različno odzvali. Prvak DeSUS Karl Erjavec jo je pozdravil in včerajšnji dan označil kot »dober dan za Slovenijo«. S preložitvijo kongresa je namreč po njegovih besedah zagotovljena stabilnost vlade in bo ta lahko nadaljevala tako pomembne projekte, kot je proračun za prihodnje leto. Erjavec ocenjuje, da poteza PS na moč Bratuškove v koaliciji ne bo vplivala: »DeSUS zaradi tega ne bo nič bolj ali nič manj tečen glede pokojnin.« Meni pa, da je sprejeta odločitev vendarle bolj v korist Jankoviću kot Bratuškovi, saj bo ljubljanski župan izkoristil vsako premierkino potezo za izpostavljanje potrebnosti kongresa stranke.

Predsednik SD Igor Lukšič je dogajanje v PS pospremil s komentarjem: »Improvizacija na improvizacijo. Socialni demokrati bomo storili vse, kar je v naši moči, da se ta praksa ne bo zažrla v delo koalicije.« Je pa zagotovil, da SD vladne krize ne bo povzročala. Nad odločitvijo PS je razočaran tudi prvak DL Gregor Virant. »Gre za polovičarsko rešitev. Pričakoval sem, da se bo Bratuškova spustila v boj in zmagala,« je dejal notranji minister. Z včerajšnjim korakom je PS po njegovem prepričanju pokazala, da z zadevami glede Jankovića v svojih vrstah ni pripravljena razčistiti.

Je prestavitev v skladu s statutom?

So se pa včeraj pojavili tudi pomisleki, ali je bil način prestavitve kongresa sploh v skladu s statutom PS. V vodstvu stranke zagotavljajo, da so določila statuta spoštovali. Kot pravijo, je januarski kongres sicer res sklenil, da se volilni kongres izvede v letu dni, a statut določa, da je za izvedbo pristojen IO. So pa na včerajšnji seji tudi sklenili, da naj bi odločitev potrdil še svet stranke. Kakšnih zapletov in nasprotovanj preložitvi kongresa torej v vodstvu stranke ne pričakujejo, do tega bi po njihovem prepričanju lahko prišlo, če se kdo od kandidatov s takšno potezo ne bi strinjal (soglasje h kandidaturi sta od dvanajstih evidentiranih kandidatov dala le Janković in Bratuškova). A jim je Bratuškova po včerajšnji razpravi dejala, da bo odločitev IO spoštovala. Podobno nam je včeraj zagotovil tudi ljubljanski župan, ki na druga naša vprašanja ni želel odgovarjati. Za STA pa je povedal, da bo vztrajal pri kandidaturi. Popolno podporo IO PS premierki ne razume kot nezaupnico njemu, ampak jo vidi bolj kot zaupnico Bratuškovi. »Kaj pa naj bi drugega storil izvršni odbor, kot da je dal zaupnico predsedujoči stranke, saj smo jo skupaj predlagali. Do kongresa vodi stranko in to je dejstvo,« je še dejal Janković.

Politikanti na ravni Silvia Berlusconija

Za nekdanjega direktorja v družbi McKinsey Petra Kraljiča je trenutno stanje na domačem političnem prizorišču tragično, če že ne tragikomično. »V tem trenutku najbolj potrebujemo stabilno vlado in kontinuiteto, da se nadaljuje z izvajanjem reform, ki jih je začela Janševa vlada in jih je treba še dopolniti. Pri tem pa morata sodelovati tako pozicija kot opozicija. Zadnja stvar, ki jo zdaj potrebujemo, je vladna kriza ali morebitne volitve, saj bomo s tem samo izgubljali čas,« je jasen Kraljič. Da zdaj ni čas za politične eksperimente, kar zdaj izvaja ljubljanski župan Zoran Janković, in akrobacije v obliki dveh interpelacij opozicije, opozarjajo tudi v Bruslju.

Kdor dela na tem, da destabilizira aktualno vlado, je po Kraljičevem prepričanju neodgovoren politik. »Če pri vprašanju, kaj je treba storiti za Slovenijo, prevladujejo osebni interesi ali ego posameznika, to niso več državniki ali politiki, temveč politikanti na nivoju Silvia Berlusconija. Pa naj gre za Jankovića ali Janšo,« je kritičen nekdanji svetovalec nemške vlade. Je torej v trenutni situaciji res najboljša rešitev prihod trojke? »Če bo prišla trojka, bo to za Slovenijo zagotovo slabše. Morda pa je njen prihod res najboljša pot do politične katarze, da se znebimo nezrelih politikov, ki cepijo narod in ki ne razumejo, da v tem trenutku potrebujemo stabilnost,« odgovarja Kraljič.

Izvršni odbor Pozitivne Slovenije se je očitno zavedal, da bi člani stranke na kongresu prepričljivo izvolili Jankovića, pa včerajšnjo odločitev, ki je politične kalkulacije znova postavila na glavo, komentira filozof Tadej Troha. A če mislijo, da so s tem mini strankarskim pučem izvedli sijajen politični manever, se po njegovem mnenju globoko motijo. »Namesto zakulisnih igric bi bilo v stranki, ki je absolutno ni škoda, morda bolje staviti na popolno transparentnost: zmagali bi lahko tako, da bi se v dneh pred kongresom odpravili na cesto in v stranko nanovačili nekaj tisoč Jankovićevih nasprotnikov. Če bi dali še za sendvič in sok, pri tem iskanju ne bi smeli imeti težav,« je prepričan Dnevnikov kolumnist.

Odločilni spopad med osamosvojiteljsko in novo politično generacijo

Političnemu filozofu z ljubljanske filozofske fakultete Luki Omladiču pa se ob tem zdi neokusno, da se čustveni naboj, ki ga politiki odigrajo v boju za oblast v stranki, prenaša na vse državljane. »To je politični teater, ki ga tako radi gledamo v angleških serijah. Obnašajo se tako, kot bi morali čustveno živeti njihovo bolečino odločanja med mamico in očkom, med lojalnostjo stranki in lojalnostjo svojim načelom. To je čustvena igra, ki se ji lahko samo nasmehnemo,« je prepričan Omladič, ki pa celotno igro vendarle razume tudi v širšem kontekstu konflikta oziroma zamenjave političnih generacij.

Po njegovem mnenju smo namreč priče odporu starejše, osamosvojiteljske generacije, ki ji na nek način pripada tudi Janković, do »novih ljudi«, kot je Alenka Bratušek ali Gregor Virant. »Dobili smo novo politično generacijo, ki nima svoje prave politične baze. Brez politične baze pa se težko greš realno politiko. V konkretnem primeru je Jankovićeva baza Ljubljana z vsemi njegovimi vazali, zato je pred Bratuškovo zelo težka naloga. Ta mlajša generacija se na nek način zaveda, da gre za odločilen politični spopad za prevzem baze, s čimer bi osamosvojiteljska generacija začela izgubljati realen vpliv, ki ga je imela do zdaj,« meni Omladič. Vendar pa izid tega boja po njegovih besedah ne bo prinesel bistvenih sprememb za Slovenijo – vsi igralci imajo namreč isti (ne)koncept delovanja.