»Če nam že pijejo kri, je bolje, da jo darujemo,« se je glasil slogan sindikata SKEI v Zasavju, s katerim so svoje člane ta teden pozivali na krvodajalske akcije, v okviru dneva za zdravje pa tudi na zdravniške preglede. Na ta način želijo delodajalce prisiliti k hitrejšim pogajanjem o plačah in spremembi kolektivnih pogodb. Na prvi pogled so koristno združili s humano gesto, a se mnogim ne zdi prav, da je sindikat v ta namen zlorabil znak Rdečega križa.
Amon: Pritiski na delodajalce so nujni
Protestni akciji naj bi se v prihodnjih dneh pridružili tudi člani sindikata SKEI v Šaleški dolini. Minuli teden so imeli zaposleni v Gorenju, kjer je največ članov SKEI, kolektivni dopust zaradi šolskih počitnic. »Sami krvodajalske akcije ne bomo organizirali, se bomo pa udeležili tiste v marcu, ki jo tako in tako organizira Rdeči križ,« nam je dejal Branko Amon, sekretar regijske organizacije SKEI Velenje. Prav tako članov ne bodo pošiljali na zdravniške preglede. »Prosili pa jih bomo, da izpolnijo anketo, ki so jo sestavili ustrezni zdravstveni delavci, in na ta način poskušali izvedeti čim več o njihovem zdravstvenem stanju in počutju. Nekaj sto najbolj ogroženim pa bomo ponudili tudi humanitarne pakete, s čimer želimo vplivati na zavest delodajalcev.« Na vprašanje, ali se mu zdijo tovrstni protesti upravičeni, pa je Amon dejal, da so pritiski nujni, saj vodilni zaposlene že dve leti vodijo žejne čez vodo.
SKEI je sicer v Šaleški dolini v zadnjih 10 letih izgubil okoli 800 članov, medtem ko je v Gorenju v tem času delo izgubilo več kot dva tisoč ljudi. »Še vedno imamo več kot 4000 članov, 85 odstotkov jih je iz Gorenja,« je še dejal Amon. Krvodajalske akcije prav tako ne bodo organizirali na Koroškem, kjer je tistih z minimalno plačo, kot nam je dejal tamkajšnji predsednik SKEI Vili Novak, pravzaprav malo. »Če jih bomo našli 60, bo to že veliko, in takšnim bomo razdelili pakete pomoči,« pravi Novak. In še, da je žalostno, ker je vsak dan vse dražje, in tudi tisti, ki dobijo plače, z njimi težko živijo. Na Koroškem ima SKEI okoli 1700 članov, še leta 2002 pa so jih imeli več kot dva tisoč.
S premislekom na odvzem krvi
»O tem, da bodo organizirali akcijo, so nas obvestili in povedali, da pričakujejo na njej okoli 300 ljudi. Ker je to visoka številka, sem jih vprašala, če so se na to ustrezno pripravili. Zagotovili so nam, da so se, in nam dali vedeti, da smo lahko mi te njihove geste le veseli, saj bo krvodajalcev še več. Seveda smo mi veseli vsakega novega krvodajalca, v namene, zaradi katerih se ljudje akcij udeležujejo, pa se ne spuščamo. Ne zdi pa se mi prav, da so v ta namen zlorabili naše plakate Rdečega križa, zato sem zahtevala, da jih odstranijo,« je za Dnevnik dejala predsednica območnega združenja Rdečega križa Zagorje Metka Podpečan, ki je za to, da gre za protest sindikata izvedela, ko je akcija že potekala. »Povedali pa so mi, da so se mnogi bali udeležiti akcije, ker krvi še nikoli niso darovali. Nekateri so zato tudi jokali. Sploh pa je to, če se dogaja pod prisilo, lahko nevarno za zdravje,« je še dejala Podpečanova, ki sicer razume sindikaliste, da se borijo za višje plače. »Res je, da so plače nizke, a jih vsaj dobimo. Sama sem presrečna, da še imam delo, ker se zavedam, da nove službe, če izgubim to, ne bom našla nikjer,« pa nam je dejala ena od delavk v Etiju, ki se akcije ni udeležila, a ne zato, ker bi se bala darovati kri, pač pa zato, ker ji več pomeni služba.
V izlaškem Etiju so nam povedali, da jih je sindikat o nameri pravočasno obvestil, so pa članom prepovedali, da bi nadrejene obvestili o tem, ali se nameravajo akcije udeležiti ali ne. »Po naši oceni se je akcije udeležilo le okoli 80 zaposlenih, zato je naš delovni proces potekal bolj ali manj normalno,« so pojasnili. A takšnega načina protesta ne podpirajo. »Sploh ne v tem času, ko je ekonomska situacija tako zelo zaostrena in se moramo boriti za vsako naročilo,« so dejali v Etiju, kjer je zaposlenih 895 ljudi. Le desetina od teh pa je januarja prejela minimalno plačo.
Pozive SKEI so za neprimerne označili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, češ da gre za povsem zgrešen in neprimeren pogajalski pritisk in zavestno oviranje delovnega procesa v podjetjih. To po njihovem tudi ne bo omehčalo delodajalcev, da bi povišali plače v panogah, kjer so plače kljub kriznim razmeram od leta 2008 do 2012 realno zrasle. »Stavkovne zahteve SKEI po zvišanju osnovnih plač v vseh tarifnih razredih od 6,5 do devet odstotkov v času recesije ocenjujemo za nevzdržne,« so še dodali in sindikat pozvali, naj preneha tovrstne akcije, saj so v zadnjih petih letih zaradi krize že tako izgubili več kot 14.500 delovnih mest.
