Kotlje. Če bo ruski lastnik Rimskega vrelca gradbeno dovoljenje dobil, bi se še letos vendarle lahko začela težko pričakovana obnova. »Kotelski huligani« pa je napis, ki danes krasi vhod v zapuščeni Rimski vrelec v Kotljah. Vidi se, da ga je v nekaj letih, odkar je prazen, po zapletenem postopku denacionalizacije že pošteno načel zob časa.
Občina Ravne je kar nekaj časa zanj prek razpisa iskala primernega kupca, februarja lani pa ga je v tretjem poskusu tudi našla. Kupil ga je Inštitut za imunopatologijo in preventivno medicino iz Ljubljane, ki je v lasti ruskega zdravnika Musa T. Abidova. Ta se je ob nakupu v pogodbi tudi obvezal, da bo kompleks do junija letos obnovil, v bližini morda zgradil tudi nov hotel ter zanj pridobil status zdravilišča. Prav tako ima v načrtu ureditev polnilnice zdravilne mineralne vode, ki je bila nekoč najbolj prodajana v Avstro-Ogrski, izvažali pa so jo tudi v Ameriko.
Čeprav je junij pred vrati, pa kaže, da se doslej v Kotljah ni zgodilo še nič, kar bi kazalo na to, da se bo v kratkem podoba vrelca vendarle spremenila. A kot kaže, se zadeve vendarle premikajo, saj je zastopnik Abidova Simon Mavsar potrdil, da so minuli teden na upravno enoto na Ravnah vendarle vložili zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. Za zdaj je znano tudi, da se ruski zdravnik vendarle ni odločil za rušenje, temveč naj bi vrelec le obnovili in ga nekoliko tudi razširili. Podrobnosti v zvezi z obnovo pa naj bi Muso T. Abidov tako predstavnikom občine kot krajanom Kotelj predstavil jutri.
Rok v pogodbi je za Rusa neulovljiv
Glede na to, da je kupec že pred podpisom pogodbe precej okleval, denar, šlo je za 480.000 evrov, pa je bil na račun občine Ravne nakazan tako rekoč zadnji dan, smo župana Tomaža Rožena vprašali, ali pričakuje, da bi se lahko zapletlo še kaj, in ali bo občina, glede na zamudo, terjala penale. V pogodbi je namreč kot rok za obnovo in začetek obratovanja naveden 30. julij, po tem roku pa že nastopi zamuda, ki pomeni, da bi moral lastnik občini plačati zamudnino v višini dveh odstotkov kupnine. »Upravna enota in resorno ministrstvo trdita, da je 30 dni od popolne vloge razumen in realen rok za pridobitev gradbenega dovoljenja. Daljši so roki, da se pride do popolne vloge, saj imamo zelo zbirokratiziran sistem z množico soglasodajalcev in se vedno kje pojavi še kakšno presenečenje. A glede na to, da naj bi lastnik predhodno že pridobil nekaj potrebnih soglasij, ocenjujem, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili do konca junija,« pravi Rožen. A to seveda pomeni, da bodo rok, zapisan v pogodbi, težko ulovili. Bodo pa lovili rok med 30. julijem in 1. januarjem prihodnje leto, ki je realen za začetek obnove, čeprav bodo v tem primeru že v zamudnem roku. A kazni občina še ne bo terjala. »Če bo kupec zamudil z obnovo eno leto, se bo štelo, da pogodbe ni izpolnil in v tem primeru bi objekt prešel nazaj v last občine, ne da bi imel kupec pravico do vračila kupnine. Za prvega pol leta potencialne zamude pa se zamudne kazni ne zaračunavajo,« je pojasnil Rožen, ki dejansko pričakuje, da se bo zdaj projekt premaknil z mrtve točke.
Rožen o tem, da se lahko obnova po pridobljenem gradbenem dovoljenju hitro začne, ne dvomi tudi zato, ker gre za zasebnega investitorja, ki ni podvržen javnim naročilom. Po Mavsarjevih besedah namerava ruski lastnik v obnovo vložiti od dva do tri milijone evrov, zgraditi bazenski kompleks z vsem, kar sodi zraven, v načrtu pa naj bi bila tudi manjša širitev. Investitorji pa obljubljajo tudi nova delovna mesta. V prvi fazi bi lahko zaposlitev dobilo 20 ljudi.
