Zunanji minister Karl Erjavec je v ponedeljek v državnem zboru napovedal, da bo Rupel 31. julija izpolnil pogoje za upokojitev in mu bo zato v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf) prenehalo delovno razmerje na zunanjem ministrstvu. Kot je utemeljil Erjavec, Zujf določa obvezno upokojitev, če sta izpolnjena pogoja starosti in delovnih let.
Ruplov mandat bi moral trajati do aprila drugo leto
A Erjavčev predhodnik Rupel zatrjuje, da Zujf relativizira obvezno upokojevanje, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja, poleg tega pa Zujf kot pogoj za upokojitev omenja le starost.
Rupel pojasnjuje, da je bil za generalnega konzula v Trstu imenovan pod vlado Janeza Janše - v kateri je bil sicer Erjavec prav tako zunanji minister kot v sedanji vladi Alenke Bratušek - imenovan 26. aprila 2012. Mandat bi mu moral trajati do 6. aprila 2014.
Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja
V skladu s tem imenovanjem je Rupel z zunanjim ministrstvom 18. junija lani sklenil tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi, 26. julija pa mu je kadrovska služba ministrstva poslala »dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja«.
V tem dogovoru so mu ob upoštevanju določil Zujfa podaljšali delovno razmerje do 31. julija 2013, »ko naj bi bilo - pač zaradi trajanja službe do leta 2014 in zaradi 'zagotovitve nemotenega delovnega procesa' - predvideno ponovno odločanje o nadaljevanju delovnega razmerja«.
Rupla zmotile Erjavčeve besede
Dogovor je tedaj podpisal Erjavec, tedaj še kot minister Janševe vlade, 11. junija letos pa mu je Erjavec - tokrat kot minister vlade Bratuškove - poslal elektronsko sporočilo o razrešitvi z 31. julijem 2013, pojasnjuje Rupel.
Poleg tega pa so Rupla zmotile besede Erjavca v DZ, da bo letos sicer starostni pogoj za upokojitev izpolnilo še deset diplomatov, vendar pa da jih v pokoj ne morejo prisiliti, ker da nimajo izpolnjenega pogoja delovnih let zaradi nepriznavanja obdobja, ko so službovali v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v nekdanji Jugoslaviji.
Znaki »politične diskriminacije in politične lustracije«
Rupel meni, da ni res, da se nekdanjim jugoslovanskim diplomatom ne bi priznavalo obdobja njihovega delovanja v skupni državi, saj da so si mnogi pridobili potrdila o tem času. »Sploh pa ne gre za izpolnjeno delovno dobo, ampak za izbrano dobo zaposlitve, po kateri se določa pokojnina,« trdi Rupel in meni, da »jugodiplomati, ki jih Erjavec bolj spoštuje od svojega predhodnika in ustanovitelja MZZ, pač ne bi šli v penzijo«.
Dejanja Erjavca zato po Ruplovem mnenju kažejo znake »politične diskriminacije in politične lustracije«. »Čeprav se kot mnogi državljani veselim življenja zunaj službenih pritiskov, mi vendar ni vseeno, če se pri tako važnih rečeh, kot je upokojevanje, pojavljajo kršitve pogodb, politični predsodki in namerno zavajajoče razlage zakonov,« je še dodal Rupel.
