Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je uvodoma spomnila, da je vlada Alenke Bratušek prejšnji teden v DZ predstavila nacionalni reformni program in program stabilnosti ter napovedala določene ukrepe tako za krepitev prihodkovne strani proračuna kot tudi za zmanjšanje odhodkov.

Največ pozornosti namenili dvigu rtv-prispevka in DDV

Danes obravnavana novela je eden od ključnih zakonov prvega paketa, s katerim se del predlaganih ukrepov iz programa stabilnosti tudi uresničuje. Zaradi poteka določenih rokov je nujno, da je novela uveljavljena pred 1. junijem, je pojasnila Vraničarjeva.

Člani odbora so v štiri ure in pol trajajoči razpravi največ pozornosti namenili načrtovanemu dvigu rtv-prispevka in davka na dodano vrednost (DDV), pa tudi možnosti prerazporejanja sredstev s konta izdatkov za blago in storitve na konto mase plač.

Črtali predvideno zvišanje prispevka

V skladu s predlogom novele bi morala gospodinjstva po novem za rtv-prispevek namesto sedanjih 12,11 znova plačevati 12,75 evra. SDS je tu uspela z amandmajem, ki črta to zvišanje. Za amandma je glasovalo devet poslancev, proti pa jih je bilo osem.

Poslanec SDS Andrej Vizjak je med drugim menil, da je pri delovanju Radiotelevizije Slovenija (RTVS) še kar nekaj rezerv in da bi bilo dobro dobiti poročilo, kako RTVS izvaja popravljalne ukrepe glede na pripombe računskega sodišča.

Opozicija ostro nasprotovala dvigu DDV

Vraničarjeva je člane odbora opozorila, da je bil dvig rtv-prispevka na raven pred lanskim znižanjem sestavni del dogovora, ki ga je vlada podpisala s sindikati javnega sektorja.

Opozicija je ostro nasprotovala tudi dvigu DDV - splošna stopnja DDV se bo po načrtih s 1. julijem zvišala z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Amandmaja SDS o črtanju tega ukrepa odbor ni sprejel.

Zvišanje DDV bo najbolj prizadelo tiste z najnižjimi dohodki

Poslanci SDS so opozorili, da je dvig DDV najbolj »asocialen« ukrep, da ne bo imel takšnega učinka, kot ga načrtuje vlada, in da z zvišanjem davkov države ne bomo popeljali iz krize. »Zvišanje DDV bo definitivno najbolj prizadelo tiste z najnižjimi dohodki. Znižujete življenjski standard, znižujete konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« je dejal Marko Pogačnik (SDS).

Vraničarjeva je pojasnila, da dvig DDV med davki najmanj negativno vpliva na gospodarsko aktivnost in najmanj obremenjuje izvozno usmerjena podjetja. S tem sta se strinjala tudi Renata Brunskole (PS) in Matjaž Han (SD). »Ni dobro, ni lahko, vendar druge možnosti ta trenutek ni. Žal pa zmeraj udarimo po davkoplačevalcih,« je dejal Han.

Večja fleksibilnost pri prerazporejanju materialnih stroškov

Predlagana novela zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto gre tudi v smeri večje fleksibilnosti pri prerazporejanju materialnih stroškov, prelaga se napredovanje javnih uslužbencev na leto 2014, določa se višina regresa za javne uslužbence in funkcionarje za leto 2014 ter ureja izplačilo razlike zneska za letni regres za lani.

Med temi je za največ pomislekov opozicije poskrbela možnost prerazporejanja sredstev s konta izdatkov za blago in storitve na konto mase plač v največji možni višini dveh odstotkov sprejetega proračuna na plačnih kontih. Poslanci SDS so z amandmajem predlagali črtanje te možnosti, a je odbor njihov predlog zavrnil.

Treba je omejiti javne izdatke

Vizjak je opozoril, da je treba omejiti javne izdatke in poseči v odhodkovno stran proračuna, če želimo izplavati iz krize. Prepričan je, da je treba racionalizirati delo države in javnega sektorja.

Ta ukrep gre v »diametralno nasprotno smer« kot prizadevanja prejšnje vlade, ki je želela omejiti maso plač, je dejal Vizjak. Vse vlade doslej so po njegovem mnenju naredile precej rezov na materialnih stroških, zato meni, da je tu rezerv malo. Prepričan je, da bo šlo bolj za veriženje obveznosti iz leta v leto kot za neke prihranke.

Nimamo parlamentarne demokracije, ampak sindikalno

Jožef Horvat (NSi) je bil pri tej točki kritičen do sindikatov. »V tej državi imamo problem. Že dolgo nimamo več prave parlamentarne demokracije. Imamo neko sindikalno demokracijo,« je dejal. Možnosti prerazporejanja sredstev je nasprotoval tudi predsednik SLS Franc Bogovič. »To je zagotavljanje statusa quo,« je dejal.

Vraničarjeva je pojasnila, da je možnost prerazporejanja sredstev omejena na dva načina - sredstva se lahko prenašajo samo s konta izdatkov za blago in storitve na konto za plače, prav tako so omejena z višino dveh odstotkov.

Matevž Frangež (SD) je dejal, da prerazporejanje služi večji fleksibilnosti pri izvrševanju proračuna, ne povečuje pa mase odhodkov. Glede na vrednost gre po njegovih besedah za majhen obseg prerazporeditev. Tudi Marku Pavlišiču (DL) se je zdelo prav, da se da vladi določeno fleksibilnost. »Upam, da jo bo izkoristila,« je dejal.

DZ bo novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 kot tudi novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju obravnaval še danes.