Ob prebiranju rezultatov obremenitvenih testov in pregledov bančnega premoženja je mogoče hitro zaključiti, da so daleč največje bolnice slovenskega bančnega sistema banke NLB, Nova KBM in Abanka Vipa. Kar je na neki način logično, saj so po obsegu poslovanja daleč največje.

Vendar se v marsikaterem primeru izkaže, da razlike v zdravju bank vendarle niso tako velike, kot nakazujejo podatki o kapitalski luknji. Primerjava kapitalskega primanjkljaja z velikostjo bilančne vsote bank ali tveganju prilagojene aktive namreč kaže, da največja bolnica med bankami še zdaleč ni NLB, pa čeprav je z 1,9 milijarde evrov njena ocenjena kapitalska luknja daleč najgloblja.

V precej bolj kočljivem položaju bi se ob uresničitvi pesimističnega scenarija obremenitvenih testov znašli NKBM in Abanka Vipa. Kapitalski primanjkljaj v NKBM bi do segel kar 24 odstotkov bilančne vsote s konca lanskega leta. Abanka Vipa pa bi se na drugi strani najslabše odrezala po deležu kapitalskega primanjkljaja v tveganju prilagojeni aktivi, ki bi dosegel skoraj 26 odstotkov. Med najbolj tveganimi po tem kazalniku je tudi NKBM (24,4 odstotka), sledita Gorenjska banka (21,91 odstotka) in Banka Celje (21,88 odstotka). NLB se s 17,22-odstotnim deležem primanjkljaja v tvegani aktivi uvršča pred vse druge domače banke, a zaostaja za vsemi bankami v tuji lasti, med katerimi je daleč na prvem mestu Unicredit bank Slovenija, ki se ponaša le z 0,72-odstotnim deležem primanjkljaja v tvegani aktivi.

Ta kazalnik je po mnenju Mateja Šimnica iz Alte Investa najbolj merodajen, saj se primanjkljaj bank primerjalno najlažje oceni z deležem v tveganju prilagojene aktive. Uporabljajo ga tudi regulatorji pri oceni kapitalske ustreznosti banke oziroma pri določanju, koliko kapitala mora imeti banka, saj je bolj natančen kot delež primanjkljaja v bilančni vsoti. »Banka v primeru, ko kreditira državo, za ta del aktivnosti ne potrebuje kapitala. Če kreditira podjetja, je tveganje ne plačila višje, s tem pa se za banko zahteva višji kapital,« je pojasnil Šimnic in dodal, da imajo posamezne banke lahko med svojimi sredstvi več obveznic in manj kreditov ter potrebujejo zato tudi relativno nižjo raven kapitala.

Obremenitveni testi so pokazali, da potrebujejo banke s tujim lastništvom najmanj svežega kapitala. Tudi zato, ker imajo precej bolj zavarovana posojila. Izgube iz naslova posojil bi med letoma 2013 in 2015 v Hypo banki in banki Raiffeisen dosegle le 24 oziroma 25 odstotkov tvegane aktive, v Unicredit banki pa 18 odstotkov ali 369 milijonov evrov. V domačih bankah je zgodba precej drugačna. Delež izgub v tvegani aktivi z naslova posojil bi v Gorenjski banki znašal 45 odstotkov, v NKBM 44 odstotkov, v NLB pa 40 odstotkov ali več kot 4,5 milijarde evrov. Pri posojilih gradbenemu sektorju bi sicer vseh osem bank utrpelo več kot 50-odstotne izgube, s posojili malim podjetjem pa bi najmanjše izgube pri delale Raiffeisen (29 odstotka), Hypo (38 odstotkov) in Abanka Vipa (46 odstotkov), vse druge pa več kot polovico. Najbolj zbode v oči dejstvo, da bi morale banke v večinski slovenski lasti odpisati kar med 35 in 52 odstotkov posojil velikim podjetjem, banke tujih lastnikov pa kar pol manj – med 15 in 27 odstotkov. Pri čemer je pomembno vedeti, da so posojila velikim podjetjem najbolj množična, saj jih je v omenjenih bankah za vsaj 9,5 milijarde evrov ali dve milijardi evrov več kot posojil malim podjetjem in celo več, kot znaša seštevek posojil gradbeni kom in malim podjetjem.

Milijardna sanacija bančnega sistema je šele začetek na poti gospodarskega okrevanja Slovenije. Če so se predstavniki vlade in Banke Slovenije včeraj že dogovorili o načrtih za reševanje bank, konkretnega načrta za sanacijo kapitalsko podhranjenega gospodarstva še ni.

Pričakovanja, da bodo potrebna finančna sredstva zagotovile sanirane banke in posojilno aktivnost vrnile na ravni pred krizo, so zaman. Že brez vnovičnega nekritičnega kreditiranja ni izključeno, da bomo zaradi novih slabih posojil čez nekaj let znova prisiljeni z državnim denarjem polniti kapitalske luknje v bankah. Bančnih bilanc namreč že nekaj časa ne bremenijo (več) prenapihnjeni finančni holdingi in nasedli nepremičninski projekti. V dragih bančnih posojilih se vse bolj utapljajo tudi proizvodna, izvozno usmerjena podjetja.

Prestrukturiranje prezadolženih podjetij, njihova sanacija in prodaja lastnikom, ki bodo podjetjem sposobni zagotoviti potrebni kapital, je tako poleg sanacije bank prvi pogoj za zagon gospodarstva. Hkrati bo morala država prispevati še primerno poslovno okolje.

Slaba banka bo sanirala, kdo bo pa kreditiral?

Lastniki prezadolženih podjetij, ki tem ne bodo sposobni zagotoviti svežih sredstev, se lahko nadejajo izgube lastništva. Načrt zakonskih okvirov za razlastitev družbenikov prezadolženih podjetij je bil sicer že leta 2011 na mizah vlade, vendar je ostal v predalu. Zdaj so zakonski okrovi ne le spisani, ampak sprejeti. Prvi paket prezadolženih podjetij bo zaupan v upravljanje Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Nanjo bodo namreč banke skupaj s slabimi terjatvami prenesle tudi zavarovanja, torej hipoteke, zastavljene vrednostne papirje, nepremičnine in podobno. Na tako imenovano slabo banko se bodo prenašala podjetja, ki zamujajo s plačili oziroma sploh ne poravnavajo več obveznosti do bank, je pojasnil Čufer. Prednostno se bodo prenašali in posledično reševali primeri, ki bi s prestrukturiranjem pustili največji makroekonomski učinek, je dodal. DUTB ne bo ostala dolgoročna lastnica premoženja, saj bo morala z njegovo odprodajo zapolniti čim večji del proračunskih stroškov za sanacijo bank. Kljub vsemu s prodajo premoženja ne bodo hiteli, ampak bodo počakali na ugodnejše tržne razmere. Drugo podlago za razlastitev lastnikov prezadolženih podjetij prinaša nova insolvenčna zakonodaja.

Pred prodajo bo morala DUTB verjetno večino podjetij ustrezno finančno prestrukturirati, tako da bo njihovo poslovanje dolgoročno stabilno. Prestrukturiranja bodo deležna podjetja s kakovostno osnovno dejavnostjo, ki je potencialno dobičkonosna in se ji obeta rast, podjetja s pravim lastništvom, ustreznim financiranjem in dobrim vodenjem. DUTB bo torej po pričakovanjih pristojna za sanacijo velikega dela danes prezadolženega slovenskega gospodarstva.

Ob tem pa se postavlja vprašanje, katere poslovne banke bodo zagotavljale finančne vire, obratna sredstva in garancije podjetjem, ki bodo pristala na tako imenovani slabi banki. DUTB v skladu z zakonom ne more opravljati bančnih poslov, so pa v slabi banki prepričani, da bodo poslovne banke v sodelovanju s saniranimi podjetji videle poslovno priložnost. Od bank, ki so deležne državne pomoči, država sicer zahteva, da skupaj z DUTB sodelujejo pri prestrukturiranju podjetij, hkrati pa bodo morale pomoči deležne banke odprodati tudi vso premoženje, ki ne predstavlja njihove osnovne dejavnosti. Kreditiranje je tisto, kar se od bank pričakuje.

V Sloveniji se je včeraj zaslišal kolektivni izdih olajšanja. Konec je škodljivih špekulacij, ki so dražile stroške zadolževanja Slovenije, in še pomembneje – ne bo nam treba po pomoč v Bruselj.

Če ga razdelamo, lahko ugotovimo, da je pregled premoženja bank (AQR) pokazal dve milijardi evrov veliko kapitalsko luknjo v NLB, NKBM in Abanki Vipi. Ta predstavlja dejanski kapitalski primanjkljaj v omenjenih bankah, ki ga bo država zakrpala z denarnim vložkom. Dodatna milijarda evrov, ki jo bo država vložila v banke z obveznicami (tu ne gre za nove izdaje, temveč za emisije že izdanih obveznic in dve novi zakladni menici), pa je namenjena zagotovitvi stabilnosti bančnega sistem v primeru uresničitve pesimističnega scenarija, predvidenega v obremenitvenih testih.

Ključno hitro in usmerjeno ukrepanje

Včeraj objavljeni rezultati niso presenetili praktično nikogar, saj so namigi finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca domači in tuji javnosti razkrili ravno dovolj. Čeprav je kapitalska luknja, o kateri je bilo prelitega toliko črnila, v osmih slovenskih bankah dosegla 4,78 milijarde evrov, šoka ni bilo.

A tu ne gre niti za slabe terjatve niti za količino svežega kapitala, ki bi ga morale zbrati banke. Toliko kapitala bi do konca leta 2015 namreč banke potrebovale le ob uresničitvi pesimističnega makroekonomskega scenarija, ki je določen v obremenitvenih testih in predvideva med drugim ekstremno krčenje gospodarstva, investicij, domače potrošnje in krepko zvišanje brezposelnosti. Takšne razmere bi privedle do likvidnostnih težav gospodinjstev in podjetij, ki bi v neugodnih razmerah ostala brez zadostnih prihodkov za tekoče poslovanje in odplačevanje dolgov bankam. V bilancah slednjih bi zato začel rasti delež slabih posojil, ki bi pomenil hkrati tudi poglabljanje kapitalske luknje v osmih bankah. Natančneje na 4,8 milijarde evrov ali na dobrih 700 milijonov evrov več kot v osnovnem scenariju, ki se naslanja na zadnjo gospodarsko napoved evropske komisije.

Država bi z dokapitalizacijo in prenosom slabih terjatev bank grožnjo tega negativnega scenarija odpravila, a le, če bo hkrati sanirala tudi gospodarstvo. »Olajšanje ob dejstvu, da Slovenija ne potrebuje mednarodne finančne pomoči, ne sme zamegliti potrebe po hitrem in usmerjenem ukrepanju,« je opozorila dr. Hermine Vidovic z Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (WIIW). Po njenem mnenju je za Slovenijo ključno prestrukturiranje gospodarstva, vendar je najprej nujno spet vzpostaviti zaupanje v bančni sistem. Le delujoč bančni sistem namreč lahko podpre zdrava podjetja, ki zaradi težkega dostopa do posojil vse težje normalno poslujejo. Prav objava rezultatov obremenitvenih testov in pregledov bančnega premoženja lahko torej služi kot prva odskočna deska do bolj zdravega gospodarstva in bančnega sistema.

Čakanje na startni strel komisije

Z izvedbo ukrepov za sanacijo bančnega sistema znaša ocena bruto dolga države 75,6 odstotka BDP. Slovenija bo za sanacijo bančnega sistem dala dobrih deset odstotkov BDP ali, natančneje, okoli 3,66 milijarde evrov. S tremi milijardami evrov bo dokapitalizirala trojico bank, likvidacija/dokapitalizacija Factor banke in Probanke bo državo stala 445 milijonov evrov, z 200 milijoni evrov pa bo dokapitalizirala Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki potrebuje sredstva za prenos slabih terjatev iz bank. DUTB bo v zameno za 1,6 milijarde obveznic z državnim jamstvom prejel od bank kar 4,5 milijarde evrov premoženja v nominalni vrednosti. To pomeni skoraj 65-odstotni diskont.

A pred tem mora vlada počakati na potrditev iz Bruslja. Na uresničitev besed guvernerja Jazbeca, ki je dejal: »Danes po 21 letih plačujemo za vsa zastonjska kosila, ki smo jih pojedli,« bomo morali še malo počakati. Antoine Colombani, predstavnik za stike z javnostjo komisarja za konkurenco Joaquina Almunie, je namreč za Dnevnik pojasnil, da bo komisija za vsako banko posebej odobrila dokapitalizacijo in prenos terjatev na DUTB. NLB in NKBM lahko pričakujeta zeleno luč takoj, ko v Bruslju vračunajo rezultate obremenitvenih testov v obstoječe načrte sanacije. V kratkem pa naj bi se po Colombanijevih besedah nadaljevali tudi postopki likvidacije Probanke in Factor banke, medtem ko v evropski prestolnici še čakajo na načrte prestrukturiranja Abanke Vipe.

Na čakanje smo Slovenci že navajeni. Najprej smo skoraj pet let čakali različne vlade, da začnejo postopke sanacije bančnega sistema, zaradi dolgotrajnega političnega pregovarjanja pa se je naposled vmešala evropska komisija. Do včeraj smo tako pol leta samo čakali na rezultate stresnih testov, zato da bodo narejeni dobro in temeljito. Po mnenju mnogih pa končni rezultati niso prepričljivi.

Vprašanja o kredibilnosti stresnih testov

Nekdanjega ministra in guvernerja Banke Slovenije mag. Mitjo Gasparija in profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Igorja Mastena so zmotili krepko različni rezultati obremenitvenih testov po metodah bottom-up (od spodaj navzgor) in top-down (od zgoraj navzdol). Prve je opravljala družba Oliver Wyman in ocenjevala izgube na ravni posameznih kreditnih poslov bank ter jih nato pripeljala na sistemsko raven. Družba Roland Berger pa je delala teste po metodi top-down, v katerih se je zanašala predvsem na agregatne podatke na ravni celotnega bančnega sistema, brez vpogleda v posamezne posle.

Razlika v rezultatih je bila ogromna. Roland Berger je v pesimističnem scenariju ugotovil 3,28 milijarde evrov veliko kapitalsko luknjo. Obveljala pa je ocena Oliverja Wymana, ki predvideva kar 1,5 milijarde evrov oziroma kar polovico globljo kapitalsko luknjo. Od kod takšna razlika, zanima tudi Gasparija. Masten pa je pojasnil, da je namen dvojnih testov ravno preverjanje doslednosti obremenitvenih testov. »Če je razlika v rezultatih skoraj 50 odstotkov, potem lahko sklenemo, da testi niso dosledni,« je dejal Masten in se vprašal, zakaj smo plačali opravljanje dveh različnih testov, če smo nato rezultate enega ignorirali.

Metodologija, ki so jo pri analizi skrbne ga pregleda aktive bank uporabljali tuji ocenjevalci, je bila doslej deležna števil nih kritik strokovne javnosti, predvsem zato, ker je ostala skrita vse do konca. »Na seznamu cveta slovenske ekonomi je kar nekaj ljudi, ki so sodelovali v vseh procesih prestrukturiranja, vodenja in nadziranja tako slovenskega gospodarstva kot slovenskih bank. Zato se je treba vprašati o njihovih motivih, zakaj jih tako moti ocena, ki jo opravlja jo mednarodno priznana in priporočena podjetja,« je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec opravil z okoli petdeset podpisniki (med drugimi Andrej Baričič, Jože P. Damijan, Igor Masten in Božo Jašovič) poziva za razkritje metodologije.

Banka Slovenije je danes razkrila, da bi bila Slovenija v primeru neugodnega scenarija obremenitvenih testov izpostavljena triletni hudi recesiji. Vlagatelji v slovenski dolg bi posledično zahtevali višjo premijo za naložbe v slovenske državne obveznice, kar bi vplivalo na oceno tveganj naložb v druga sredstva in cene delnic bi padle za 25 odstotkov, cene nepremičnin pa za skoraj 27 odstotkov. Slabe razmere na finančnem trgu bi posledično negativno vplivale na pričakovanja o domačem in tujem povpraševanju in zaradi tega bi podjetja znižala investicije, zmanjšala bi število zaposlenih, gospodinjstva bi zmanjšala potrošnjo. Neugodni scenarij tako predvideva dodatno, 9,5-odstotno znižanje gospodarske aktivnosti do konca leta 2015, pa čeprav se je ta od začetka krize že znižala za 10 odstotkov. Še bolj se konservativnost scenarija odraža v padcu potrošnje in investicij. Zasebna potrošnja z 18-odstotnim padcem močno presega 2,5-odstotno krčenje med letoma 2009 in 2012.

Da je ocenjena luknja v bančnem sistemu manjša od petih milijard evrov, je tolažilna novica. Ni pa dokaz, da Slovenija ne potrebuje »tuje pomoči«. Seveda jo, kajti potrebovala bo tuji kapital, tuje lastnike in tuje upravljalce kapitala, če hoče – in ni dvoma, da mora – ne le finančno sanirati banke in podjetja, temveč gospodarstvo znova spraviti v tek. In ta tuja pomoč ne bo bratska. Bo tržna, plačali ter vsaj tu in tam zanesljivo tudi preplačali jo bomo, kot že zdaj (pre)plačujemo primerljivo visoke obresti ali (subjektivno ali objektivno) pod ceno prodajamo podjetja in delovno silo. Čeprav se je oziroma bo Slovenija trojki nemara izognila, se ne kaže slepiti. Pomoč tujega kapitala, lastnikov in upravljalcev kapitala bo neusmiljena.

Da bodo s prenosom slabih terjatev na posebno družbo, slabo banko, in dokapitalizacijo bančne bilance očiščene največjih lukenj, je spodbudna novica. Ne bo pa to pretežno tehnično opravilo, ki bi moralo biti končano razmeroma hitro, v nekaj tednih, samodejno in takoj prineslo olajšanja podjetjem, ki svojih obveznosti do bank zaradi prezadolženosti niso mogla več servisirati. Nasprotno, zanje in za upravljalce slabe banke, nove lastnice nanjo prenesenih prezadolženih podjetij, se bo s tem pravo delo finančnega in poslovnega prestrukturiranja šele začelo. Verjetno v kar večino teh podjetij – in med njimi je nekaj za slovenske razmere velikih – bo treba poslati nove menedžerje in podjetja »pripraviti« za prodajo.

Slaba banka bo na drugi strani za diskontirano protivrednost prenesenih slabih terjatev bankam izdala obveznice. S prodajo podjetij, novo privatizacijo oziroma denacionalizacijo, bo morala za njihovo izplačilo zagotoviti denar. Ob kolikor toliko ugodnih okoliščinah na izvoznih trgih oziroma v mednarodnem okolju bi lahko bile ne prej kot v kakšnih treh letih vzpostavljene okoliščine za ponovno (tokrat bolj »organsko« oziroma vzdržno) rast slovenskega gospodarstva. S tem bi pad(a)la tudi cena sprotnega (novega) zadolževanja za državo in podjetja.

Sliši se obetavno, toda ne bo šlo premočrtno. Menedžerjev, kakršne bi podjetja potrebovala, neodvisne, dostojne in sposobne, nimamo na pretek, pravzaprav jih imamo malo. Slaba banka se utegne znajti v precejšnji kadrovski zagati, toliko hujši, kolikor je mogoče pričakovati tudi neformalna lobiranja bodisi iz strank bodisi iz drugih omrežij in »pravičniški nadzor« javnosti nad višino njihovih plač. Povrh bodo določene družbene skupine prodajo tega ali onega (razkosanega) podjetja tujemu kupcu – domačih pa za največje bolnike ne bo moglo biti veliko – (vnaprej) ožigosale kot razprodajo. Zagovorniki domnevnega nacionalnega interesa se bodo še posebej ogorčeno postavili po robu privatizaciji bank, ki jih bo treba prodati, ker so s kapitalizacijo (predvidoma) dobile iz Bruslja pogojno dovoljeno državno pomoč. Sindikati bodo grmeli proti racionalizaciji poslovanja podjetij, ki se ne bo ozirala na socialno plat. In ne nazadnje: preden se bodo vrste na zavodih za zaposlovanje lahko začele krajšati, se bodo morale najprej občutno podaljšati; za kolikor toliko zaznavni padec brezposelnosti potrebujemo rast krepko onstran dveh odstotkov na leto.

Da je ocenjena luknja v bančnem sistemu manjša od petih milijard evrov, ne pove ničesar o tem, kako trdna je vladna koalicija oziroma kdaj bodo naslednje volitve, in ne o tem, ali je slovenska družba pripravljena in zmožna zatreti korupcijo. Najtežje bo spremeniti vedenjske vzorce. To, da bo verjetni finančni obseg sanacije bančnega sistema približno sedmina slovenskega bruto domačega proizvoda, ne pove ničesar o družbeni ceni te sanacije, o tem, koliko javnega (šolstva, zdravstva itd.) in koliko zasebnega bo v Sloveniji čez pet ali deset let, koliko socialna bo država in kolikšni bodo davki.

Če je ocenjena luknja v bančnem sistemu prav tolikšna, da jo še zmoremo pokriti brez neposrednega tujega vmešavanja, bomo to, da znamo brez tega upravljati državo, (sami sebi) šele morali dokazati.

Tuje tiskovne agencije in drugi mediji so danes precejšnjo pozornost namenili izidom stresnih testov slovenskih bank. Večinoma so poudarili, da je objavljena globina bančne luknje takšna, da jo bo lahko Slovenija sanirala sama, kar da je potrdil tudi Bruselj. Britanski poslovni časnik Financial Times na svoji spletni strani poroča, da so sicer danes objavljene kapitalske potrebe osmih bank, ki znašajo 4,8 milijarde evrov, »višje od pričakovanj evropskih uradnikov«.

Stopnja zgornje meje sposobnosti države

Slovenija vztraja, da ne bo potrebovala mednarodne pomoči, je ob tem zapisal časnik in dodal izjavo šefa evroskupine Joeroena Dijsselbloema, ki je pozdravil zagotovila Ljubljane, da ne bo potrebovala pomoči. FT sicer opozarja, da je dokapitalizacija treh bank v višini treh milijard evrov »ravno še na stopnji zgornje meje sposobnosti države«.

Poslovni spletni portal Bloomberg izpostavlja, da se je »tveganje Slovenije, da bo potrebovala zunanjo finančno pomoč«, z današnjo objavo stresnih testov zmanjšalo. Država je namreč uspela zagotoviti okoli pet milijard evrov za rešitev bank, kar »več kot zadostuje za pokritje načrta za rešitev bank in spodbuditev zanimanja vlagateljev«.

EU zaenkrat ne bo treba vskočiti

Kot še navaja, bo vlada za dokapitalizacijo bank v domači lasti in za okrepitev kapitala slabe banke potrošila skupaj okoli 3,6 milijarde evrov. Bloomberg sicer navaja, da je bila pri pregledu slovenskih bank uporabljena strožja metoda kot pri dosedanjih pregledih in »podobna, kot jo bo Evropska centralna banka prihodnje leto uporabila pri pregledu 130 bank v območju evra«.

Nemški časnik Spiegel na svoji spletni strani uvodoma poudarja, da slovenske banke »potrebujejo pomoč, vendar Evropski uniji za zdaj ne bo potrebno vskočiti«. Ob tem navaja tovrstno zagotovilo evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna.

»S temi problemi se bodo spopadli sami«

»Banke male balkanske države imajo za osem milijard evrov slabih kreditov, kar je skoraj četrtina bruto domačega proizvoda te dvomilijonske države. Zato je Slovenija že nekaj časa veljala za kandidatko za evropsko pomoč. Slabih pet milijard evrov za banke pa po mnenju strokovnjakov predstavlja vsoto, ki jo lahko Slovenija zagotovi sama,« še poroča Spiegel.

Tudi tuje tiskovne agencije so obširno poročale o dogajanju ob objavi izidov stresnih testov, s poudarkom na sporočilu Ljubljane in Bruslja, da država ne bo potrebovala zunanje pomoči za rešitev svojih bank.

Francoska tiskovna agencija AFP ob tem povzela tudi izjavo Dijsselbloema, da ima Slovenija »zadostne rezerve in dostop do finančnih trgov, pa čeprav po relativno visoki ceni«. »Tako se bodo sami spopadli s temi problemi in pri tem jim zaupam,« je dodal šef evroskupine.

Rezultati so razpršili strahove po mednarodni pomoči

Nemška tiskovna agencija dpa je navedla, da naj bi današnji izidi »razpršili strahove, da bi Slovenija lahko postala šesta država območja evra, ki bo potrebovala pomoč«. Ob tem je spomnila, da je bila Slovenija v preteklosti zgled uspešne tranzicije, vendar je gospodarska kriza pokazala, da ni izvedla potrebnih reform in ni bila sposobna pravočasno nižati porabe, da bi se lahko izognila skorajšnjemu finančnemu propadu.

Tudi italijanska tiskovna agencija Ansa je podrobno poročala o izidih stresnih testov in s tem povezanih odločitvah slovenske vlade; omenila je tudi, da je zahtevana donosnost na slovenske obveznice po objavi izidov padla na najnižjo vrednost v zadnjih devetih mesecih.

Avstrijska tiskovna agencija APA je precej pozornosti namenila potrebam po dokapitalizaciji slovenskih hčera avstrijskih bank Hypo Alpe Adria in Unicredit. Predstavnik Hypa Nikola Donig je za APA dejal, da so že sprejeli ukrepe, ki kapitalske potrebe banke znižuje pod 100 milijonov evrov, z nadaljnjim prestrukturiranjem, ki že poteka, pa se bodo te še dodatno občutno znižale.

Poudarki iz briefinga

14.00
Začetek brifinga za medije.

14.18
Poslovanje vseh treh bank, ki so neuspešno prestale stresne teste in so potrebne dokapitalizacije, poteka normalno, poroča STA. Objavljeni rezultati nimajo nikakršnega vpliva na redno poslovanje s strankami, prihranki so varni, so sporočili iz NLB, NKBM in Abanke, ki jih je vlada sklenila dokapitalizirati s skupaj tremi milijardami evrov. Tako pogoji poslovanja bank kot poslovni čas, plačilni promet in poslovanje preko bankomatov ostajajo enaki kot doslej, zagotavljajo v bankah. Tudi v Banki Slovenije pravijo, da so depoziti varčevalcev v bankah, ki so slabo prestale skrbne preglede, popolnoma varni. Ob tem dodajajo, da za vloge do 100.000 evrov tudi v primeru stečaja banke jamči država.

14.19
Zahtevana donosnost na slovenske obveznice se je po današnji objavi izidov stresnih testov slovenskih bank na sekundarnem trgu znižala. Donos do dospetja na državne dolžniške vrednostne papirje z dospelostjo leta 2024 je bil tako na elektronski borzi MTS ob 14. uri pri 5,36 odstotka oz. 0,28 odstotne točke pod izhodiščem, poroča STA.

14.20
Minister za finance Uroš Čufer:
Prenos terjatev je bil narejen, da smo šli od velikih do majhnih terjatev. Če ima podjetje več kreditov, je šlo v slabo banko celo podjetje. Razdolževala se bodo slovenska podjetja. Ideja je, da strukturiramo prenos tako, da ima to največji učinek na gospodarsko rast.

14.21
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec:
Obstaja sicer teoretska možnost, da bo prišlo do prevzema vseh petih bank, a verjamemo, da bosta dve banki lahko prodani tujim vlagateljem ali pa prišlo do združenja z drugimi bankami.

14.25
Minister Uroš Čufer:
Ko bodo šle dokapitalizirane banke v privatizacijo, ni verjetno, da bomo dobili nazaj vsa sredstva dokapitalizacij. Koliko bo zmanjkalo, ne moremo reči.

14.26
Guverner Boštjan Jazbec:
Prenos terjatev slabe banke pa je namenjen temu, da z učinkovitim upravljanjem s prenesenimi terjatvami iztržimo čim več, prihodki pa gredo za poplačilo javnega dolga.

14.34
Jazbec in Čufer odgovarjata na vprašanje, kakšen nadzor bo v zameno za dokapitalizacijo NKBM, NLB in Abanke dobila država nad njimi? Jazbec: Banka Slovenije izdaja odredbe, ob neizpolnjevanju pa bo odvzeta licenca ali administrativne uprave. V tem trenutku BS ne more odjemat licenc upravam, ker ni nobenih spodrsljajev v trenutnih dokaj novih nadzornih svetih, zaradi katerih bi lahko posegla po teh ukrepih. Bo pa BS še izdala ukrepe, ki bodo še zaostrili nadzor poslovanja bank. Delovanje bo nadzirala tudi EU v sklopu pravil za državno pomoč podjetij. Čufer je dejal, da bodo banke morale držati zdravo kreditno politiko. Prvi korak je izčiščenje bančnih bilanc, ni pa to zadnji korak. Pomembna je tudi razdolžitev podjetnega sektorja.

14.40
Guverner Boštjan Jazbec:
Še v nobenem primeru ni EU izdala dovoljenje za dokapitalizacijo takoj po objavi stresnih testov. Upam, da se bo to zgodilo čim prej.Z vidika poslovanja in delovanja bank se nič ne zgodi. V tem trenutku je poslovanje bank nemoteno. Gre enostavno za nadzorniški ukrep, ki se v tem trenutku veže na odobritev EU. Vedno, ko je BS izdala zahtevo po dokapitalizacije, je bilo za nek zamik izvedbe.

14.41
V NLB, NKBM in Sib se bodo stresni testi morali ponoviti, ker bodo obremenitveni testi narejeni za druge namene. Ti so bile narejeni za namen dokapitalizacije. Kakšna bo cena naslednjih stresnih testov, še ni jasno, ne bo pa zopet tako visoka, saj ne bo šlo za 10 bank temveč zgolj za 3.

14.52
Guverner Boštjan Jazbec:
Sanacija bank še ni zagon gospodarstva. Je nujni pogoj, ne zadostni. Če vladni ukrepi ne bodo zagnali gospodarstva, bomo sanacijo morda morali ponoviti.

14.53
Minister Uroš Čufer:
Ko se bodo podjetja razdolževala, bodo ohranjala delovna mesta, bodo pa lahko tudi investirala - širila proizvodnjo itd.

14.55
Minister Uroš Čufer:
Poleg sanacije bank, se moramo sedaj zelo sistematično lotiti razdolževanja podjetij. Slaba banka bo imela finančno zalednje, s katerim bo lahko prestrukturirala terjatve (podjetja). Pred tem banke pogosto niso mogle razdolžiti podjetij, ker bi s tem ogrozile sebe. Prestrukturiranje podjetij je prva in nujna stvar. Druga je vprašanje javnih podjetij.

14.57
Minister Uroš Čufer:
Narediti moramo zelo jasno strategijo, katera podjetja bodo ostala in katera ne bodo ostala v državni lasti. Trenutno je veliko primerov zelo majhnih deležev, pri katerih se ne ve, kaj država sploh v lastniški strukturi počne. Do konca pa je potrebno izpeljati tudi privatizacijo, ki smo se je že lotili, da ne bomo zopet ostali nekje sredi poti.

15.00
Konec brifinga za medije.

Med 300 in 500 milijoni evrov prihrankov nekaj manj kot 2000 vlagateljev, ki so v preteklosti investirali v podrejene obveznice slovenskih bank, je popolnoma v rokah ustavnih sodnikov. Ti bodo morali namreč presojati, ali je novela bančne zakonodaje, ki je v slovenski pravni red vpeljala možnost prisilne razlastitve imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic bank, v nasprotju z ustavo oziroma ali gre za retroaktiven ukrep in poseg v pravico do zasebne lastnine.

V društvu malih delničarjev VZMD so v imenu imetnikov podrejenih obveznic NLB 26. izdaje (gre za obveznice, ki so jih tržili celo preko bančnih okenc) že vložili pobudo za ustavno presojo, v društvu MDS pa tudi za hibridne obveznice Abanke Vipa, ki kotirajo na irski borzi. Kot je prepričan predsednik MDS Rajko Stanković, se pri hibridni obveznici Abanke sploh ne bi smelo uporabljati slovenske, temveč britansko zakonodajo (ta ne omogoča razlastitve). Pobudo za ustavno presojo novele zakona o bančništvu so na včerajšnji seji soglasno podprli tudi državni svetniki, v MDS pa so na ustavno sodišče že podali tudi zahtevo za zadržanje izvajanja sprememb zakona o bančništvu, ki bi po njihovem prepričanju imetnikom teh finančnih instrumentov zadal nenadomestljivo škodo.

Zadnji posli z delnicami Abanke so se na borzi sklepali po vsega 0,6 evra za delnico, medtem ko je bila ta še pred štirimi leti vredna več kot 50 evrov. Že več kot leto dni se v Abanki pripravljajo tudi na dokapitalizacijo, pri čemer so morali ceno dokapitalizacijske delnice sprva znižati iz sedem na štiri evre in nazadnje na vsega en evro za delnico.

Podobno usodo so doživeli tudi delničarji NLB. Še leta 2008 so v NLB izvedli dokapitalizacijo po ceni 334 evrov za delnico, veliko večino delnic pa so vplačale država in družbe v večinski lasti države. Že leta 2008 je cena delnice NLB na sivem trgu upadla na vsega okoli 60 evrov, že več kot leto dni pa se z delnicami banke sploh ne trguje več. KBC je letos tako svoj četrtinski delež NLB državi prodala po ceni en evro za delnico.

Velika večina delničarjev NKBM je delnice kupila v času prve javne prodaje (IPO) leta 2007, ko je prva vlada Janeza Janše delnice prodajala po ceni 27 evrov za delnico. Več malih delničarjev je sodelovalo tudi pri dokapitalizaciji mariborske banke leta 2008, ko je bila delnica vredna 19,5 evra, v nekoliko manjši meri pa tudi pri dokapitalizaciji leta 2011, ko so v banki ceno dokapitalizacijske delnice določili pri osmih evrih. Ko je minuli teden Ljubljanska borza zaustavila trgovanje z delnicami in podrejenimi obveznicami slovenskih bank, je bila delnica NKBM vredna zgolj še 0,1 evra.

Napovedana razlastitev imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic slovenskih bank bo na kratki rok zvišala kapitalsko ustreznost slovenskih bank, vendar bodo banke zaradi tega dolgoročno čutile tudi negativne posledice tega ukrepa. Če ustavni sodniki prisilni razlastitvi ne bodo prižgali zelene luči, se bo domačim bankam vsekakor zaprl dostop do kapitalskega trga, saj bodo v prihodnosti le stežka še kdaj izdale podrejene oziroma hibridne obveznice. Ker imajo podrejene in hibridne obveznice običajno zelo dolgo ročnost oziroma sploh ne za padejo v plačilo, bi namreč investitorji zahtevali tako visok donos, da se izdaja teh obveznic bankam ne bi več niti splačala. »Za razvoj trga in zaupanje v trg kapitala zagotovo ni dobro, da smo kot država v položaju, kjer je potrebno sploh razmišljati o takšnih scenarijih (prisilni odpis podrejenih in hibridnih obveznic op. p). Toda Agencija za trg vrednostnih papirjev se zaveda položaja in vloge zakonodajalca, ki je prisiljen iskati rešitve znotraj pravnih okvirov EU,« so nam povedali na agenciji, ki jo vodi Damjan Žugelj.

Samo strošek nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke bo državo predvidoma stal kar okoli 445 milijonov evrov. Izredna uprava Probanke je morala namreč odpisati kar četrtino vsega premoženja banke, v začetku septembra pa je imela mariborska banka za 176 milijonov evrov manj premoženja kot dolgov. Na še večjo kapitalsko luknjo je naletela izredna uprava Factor banke, ki je morala odpisati skoraj 40 odstotkov premoženja, negativni kapital Factor banke pa je v začetku septembra znašal visokih 258 milijonov evrov. Primanjkljaj obeh bank pa je bil še za okoli 60 milijonov evrov višji, saj izredni upravi obeh bank med dolgovi nista upoštevali podrejenih in hibridnih obveznic, ki sta jih v preteklosti izdali banki. Skupno sta po naših izračunih izredni upravi Probanke in Factor banke odpisali za kar okoli 620 milijonov evrov posojil oziroma približno toliko, kot sta na borzi vredna Petrol in Luka Koper skupaj.

Po pregledu posojil, nepremičnin in drugega premoženja v desetih slovenskih bankah - NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Unicredit, Hypo, Raiffeisen - se je izkazalo, da bi bil v primeru neugodnega scenarija kapitalski primanjkljaj 4,78 milijarde evrov. Dokapitalizacija treh bank NLB, NKBM, Abanka bo znašala 3,012 milijard evrov.

Država bo v prvem koraku s kapitalskimi injekcijami podržavila NLB, NKBM in Abanko Vipo. S tem bo razvodenelo lastništvo več deset tisoč malih delničarjev v omenjenih bankah. K reševanju kapitalske ustreznosti bank bodo morali prispevati tudi njihovi lastniki ter imetniki podrejenih in hibridnih obveznic, ki jih je samo v NLB v nominalni vrednosti za okoli 300 milijonov evrov. Po pridobitvi dokončnega soglasja Evropske komisije bo sledil prenos slabih naložb bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma tako imenovano slabo banko. V zameno bodo banke dobile obveznice, ki jih bo s poroštvom države izdala DUTB. Prvi prenosi bodo z NLB in NKBM, in sicer še letos. Pred koncem prvega četrtletja prihodnje leto bodo na DUTB prenesli tudi slabe naložbe Abanke Vipe. Za ostale banke, v katerih bo ugotovljen kapitalski primanjkljaj, bo centralna banka določila rok, do katerega bodo morali njihovi lastniki poskrbeti za ustrezno višino kapitala.

Z državno dokapitalizacijo največjih treh slovenskih bank bo svoje premoženje izgubilo tudi 99.800 delničarjev, ki so svoje prihranke investirali v delnice NLB, NKBM in Abanke Vipa. Daleč največje izgube bodo z razlastitvijo utrpeli mali delničarji Nove KBM, ki jih je še vedno kar 96.770, le nekaj manj kot 2000 delničarjev ima NLB, dobrih 1000 pa Abanka Vipa. Po neuradnih izračunih bo razlastitev sedanjih lastnikov NKBM samo državljanom zadala za kar okoli 150 milijonov evrov izgub.

Kapitalski primanjkjljaj Banke Celje po neugodnem scenariju znaša 388 milijonov evrov, Gorenjske banke 328 milijonov evrov, Hypo banke pa 221 milijonov evrov. Raiffeisen banka ima po neugodnem scenariju 113 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja, Unicredit banka Slovenija pa 14 milijonov evrov. Omenjenih pet bank bo imelo šest mesecev časa za krepitev kapitala s sredstvi zasebnih vlagateljev. Vsa poročila rezultatov stresnih testov bank si lahko preberete na spletni strani Banke Slovenije.

Sporočilo za javnost:
Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije predstavili rezultate stresnih testov (PDF)

Podrobno poročilo o spletnih testih:
Poročilo o skrbnem pregledu bančnega sistema in ukrepih (PDF)

Poudarki iz tiskovne konference

11.52
Začetek tiskovne konference.

11.12
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec:
Namen skrbnega pregleda je bil pregled kakovosti aktive sredstev in izvedba obremenitvenih testov 10 slovenskih bank.

11.16
Guverner Boštjan Jazbec:
Po pregledu posojil, nepremičnin in drugega premoženja v desetih slovenskih bankah - NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Unicredit, Hypo, Raiffeisen - kapitalski primanjkljaj znaša 4,78 milijarde evrov, za dokapitalizacijo bank NLB, NKBM in Abanka Vipa pa bo potrebnih 3,012 milijarde evrov.

11.17
Minister za finance Uroš Čufer:
Gre za obrambne linije denarja davkoplačevalcev.

11.17
Minister Uroš Čufer:
NLB, NKBM in Abanka Vipa so denar iskale na trgu, vendar ga niso uspele najti.

11.18
Minister Uroš Čufer:
Dokler obstoječi lastniki bank in imetniki podrejenih obveznic ne sodelujejo s svojim premoženjem, denarja davkoplačevalcev ni mogoče uporabiti.

11.19
Minister Uroš Čufer:
Poleg sklepa o dokapitalizaciji smo sprejeli tudi sklep o prenosu slabih terjatev na slabo banko. Transakcijska vrednost je 1,6 milijarde evrov, za kar bo slaba banka dobila za slabih 4,5 milijarde evrov terjatev. Terjatve se bodo prenašale s 64-odstotnim diskontom.

11.23
Guverner Jazbec:
Bančne vloge v vseh bankah so varne. Vse drugačne špekulacije so neutemeljene.

11.24
Minister Uroš Čufer:
Bruto dolg države se bo povečal na 75,6 odstotka BDP.

11.26
Guverner Boštjan Jazbec:
Po vseh izvedenih ukrepih bo višina temeljnega kapitala (Core Tier 1) v NLB in NKBM znašala nekaj več kot 15 odstotkov, kar ju bo po kapitalski trdnosti uvrščalo v sam vrh bank v evropskem prostoru.

11.27
Minister Uroš Čufer:
Slaba banka bo dobila dodatnih 200 milijonov evrov za delovanje.

11.28
Guverner Boštjan Jazbec:
Namen Banke Slovenije je bil pridobiti kredibilne podatke o stanju v bančnem sistemu. Metodologija, ki je bila uporabljena v Sloveniji, bo v večji meri uporabljena tudi za pregled drugih evropskih bank. Ni strahu, da bi dvomili v rezultate.

11.29
Minister Uroš Čufer:
NKBM bomo prodali, v NLB pa bo država ohranila 25 odstotkov plus eno delnico.

11.31
Minister Uroš Čufer:
Dokapitalizacija bo deloma izvedena s sredstvi, ki so naložena v Banki Sloveniji, deloma pa z denarjem v obliki depozitov, naloženih v bankah. V prvem četrtletju prihodnje leto je predvideno novo zadolževanje države.

11.32
Minister Uroš Čufer:
Terjatve, ki bodo prenesene na slabo banko, bodo javno objavljene.

11.33
Minister Uroš Čufer:
Prenosi terjatev na slabo banko se bodo zaključili do aprila prihodnje leto.

11.35
Minister Uroš Čufer:
Včeraj je Slovenija izdala novo obveznico v višini milijarde evrov.

11.40
Guverner Boštjan Jazbec:
Banka Slovenije bo do junija prihodnje leto izdala odredbo in lastnike preostalih bank pozvala, da zagotovijo kapital za pokritje primanjkljaja.

11.41
Guverner Boštjan Jazbec:
Banke imajo tudi po najbolj neugodnem scenariju, ki se lahko v Sloveniji zgodi, do konca leta 2015 dovoljšnjo kapitalsko ustreznost.

11.43
Guverner Boštjan Jazbec:
DUTB bo prenesene naložbe prodajal in pridobil sredstva za poplačilo obveznic.

11.49
Guverner Boštjan Jazbec:
Pričakovano je, da bodo imetniki podrejenih inštrumentov v celoti sodelovali pri sanaciji bank. V nasprotnem primeru ne bo uporabljen denar davkoplačevalcev.

11.50
Minister Uroš Čufer:
Ni pričakovati dokapitalizacije Banke Celje s strani NLB.

11.52
Guverner Boštjan Jazbec:
Za banke je potrebno dati 3,012 milijarde evrov, za Factor banko in Probanko pa 445 milijonov evrov. Po določilih dodeljevanja državne pomoči je potrebno prej odpisati vse dolgove iz naslova podrejenih inštrumentov, kar v primeru NLB, NKBM in Abanke Vipa znaša 441 milijonov evrov.

11.52
Tiskovna konferenca je končana.

Danes bo uradno znana velikost bančne luknje. Z delom rezultatov se je včeraj seznanila še koalicija. Znani bodo ukrepi, ki jih bo Banka Slovenije uvedla v posamezni banki, in znana bo cena, ki jo bodo za sanacijo bank, v prvi vrsti NLB, Nove KBM in Abanke, plačali davkoplačevalci. Prenosi slabih terjatev iz NLB in Nove KBM naj bi bili opravljeni še letos, medtem ko naj bi prenos slabih terjatev iz Abanke opravili prihodnje leto.

Ta bo v veliki meri odvisna tudi od metodologije, ki so jo pri ocenjevanju zdravja slovenskih bank uporabili tuji revizorji in izvajalci obremenitvenih testov. Tudi metodologija bo kljub številnim pozivom strokovne javnosti razkrita šele danes. Še zlasti pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin naj bi bili tuji ocenjevalci, ki so jih pripeljali Ernst & Young, Deloitte ter Oliver Wyman, izredno konservativni. Slovensko stroko, tako ocenjevalce vrednosti kot revizorje, naj bi pri tem v celoti spregledali, na Geodetsko upravo (Gurs), ki vrednoti nepremičnine, niso niti poklicali. Tako Banki Slovenije, ki je na zahtevo Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) naročila pregled slovenskih bank in bo ta pregled tudi drago plačala – po neuradnih podatkih so tuje družbe s pregledom slovenskih bank doslej zaslužile že okoli 30 milijonov evrov – že očitajo netransparentnost in preveliko pasivnost, češ da je bila edina, ki je vseskozi vedela, kaj tuji ocenjevalci počnejo.

Na Gursu, ki je oktobra vrednosti nepremičnin že znižal za 10 do 30 odstotkov, so nam potrdili, da se nanje ni obrnil nihče. Čeprav uporabljajo banke pri odobravanju hipotekarnih posojil in vrednotenju zavarovanj Gursove ocene in čeprav priznava te tudi centralna banka, tujih ocenjevalcev ni zanimala metodologija, ki jo uporablja Gurs, niti jih niso zanimali podatki, ki so jih na Gursu doslej zbrali. Kljub temu da bo ocena Gursa o vrednosti nepremičnin za predstavnike vlade dovolj kakovostna, ko bo treba na njihovi osnovi izračunati višino davka na nepremičnine, se očitno nihče ni zavzel za to, da bi bile te ocene upoštevane tudi pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin, zastavljenih pri bankah.

Tuji ocenjevalci naj bi za posamezne nepremičnine tako upoštevali tudi 70-odstotni diskont. Samo zaradi dejstva, da nepremičninski trg v Sloveniji trenutno ne deluje, naj bi ocene znižali za več kot 20 odstotkov. Stanovanjski kompleks na Obali s skupaj okoli 170 stanovanj, za gradnjo katerega je banka odobrila 35 milijonov evrov visoko posojilo, naj bi po naših neuradnih informacijah tuji ocenjevalci ovrednotili na vsega štiri milijone evrov oziroma slabih 24.000 evrov po stanovanju (glede na število stanovanj, ne velikost). Če bi se iste ocene uporabljale za izračunavanje davka na nepremičnine, številni lastniki zagotovo ne bi imeli veliko pripomb. A nižje kot bodo vrednosti zavarovanj za slaba posojila bank (nepremičnin, vrednostnih papirjev...), višja bo kapitalska luknja v bankah in posledično strošek dokapitalizacij.

Zavarovanja bodo po ocenjeni vrednosti skupaj s slabimi terjatvami prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in pri prenosu se bodo uporabljale cenitve tujih ocenjevalcev. Kot smo poročali včeraj, je vlada temu že prilagodila besedilo uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Tako ocene vrednosti slabih terjatev kot vrednosti nepremičnin in kapitalskih naložb je država v prvi vrsti zaupala evropski komisiji. Šele če se ta odpove vrednotenju, lahko te oceni banka oziroma neodvisni cenilec, ki pa lahko v skladu z uredbo posplošeno tržno vrednost nepremičnine po ocenjevanju Gursa uporabi le za stanovanjske nepremičnine in če ta ne presega pol milijona evrov.

Večina cenitev opravljena za pisalno mizo

Obrazec, ki ga mora izpolniti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, nad katerim bedi Slovenski inštitut za revizijo, med drugim vključuje oceno nepremičnine, oceno soseske (lokacijo, tip soteske, oddaljenost trgovin, oddaljenost javnih ustanov ...), opis zemljišča, opis vseh prostorov, priložiti pa mora tudi fotografije.

Za tuje ocenjevalce je bil po neuradnih informacijah dovolj naslov nepremičnine, pa čeprav so se na ogled na teren odpravili redkokdaj. Ogledali naj bi si zgolj večje nepremičnine, veliko večino pa ocenili kar za pisalno mizo, na podlagi javno objavljenih podatkov. Zemljiškoknjižni izpiski, ki dejansko dokazujejo, katera nepremičnina je zastavljena, naj bi tuje ocenjevalce manj zanimali, prav tako podatki o tem, na katerem mestu je banka vpisana kot hipotekarna upnica. Kako so se tuji ocenjevalci znašli v primeru nepozidanih nepremičnin, ki naslova nimajo, ni jasno, so si pa po neuradnih informacijah pomagali tudi s spletno stranjo Google Earth in GPS-koordinatami. S podatki o tem, kakšno metodologijo so tuji ocenjevalci uporabljali, tudi na Gursu niso seznanjeni, pa čeprav ima ta najbolj izdelano metodologijo vrednotenja nepremičnin.

Model ocenjevanja nepremičnin bo imel na velikost bančne luknje v vsakem primeru velik vpliv, saj so banke polne nepremičnin. Pred krizo so banke namreč na veliko odobravale nezavarovana posojila. Po podatkih Banke Slovenije so na primer v letu 2006 predvsem male banke in banke v tuji lasti kar štiri petine vseh novih posojil odobrile brez zavarovanj. Ko se je kreditno tveganje povečalo, pa so banke od komitentov zahtevale zavarovanja. In v zavarovanja so banke jemale predvsem nepremičnine, pogosto tudi brez večje konservativnosti. Danes ima tako z eno nepremičnino posojila zavarovanih več bank. Z nepremičninami naj bi bilo zavarovanih kar več kot 70 odstotkov tveganih bančnih posojil.