Heliport bo pomembno skrajšal transport življenjsko ogroženih bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, saj so doslej helikoperji pristajali ob Roški, nato pa so bolnike z reševalnim vozilom pripeljali v UKC Ljubljana.
Po besedah vodje reševalne postaje v UKC Ljubljana Andreja Finka se bo pot bolnikov do UKC tako skrajšala tudi za do 15 minut, kar je veliko za življenjsko ogrožene bolnike.
Heliport predstavlja veliko pridobitev tako za osrednjo kot za celotno Slovenijo, pomemben pa je tudi za povezavo preko meja, saj bo s tem omogočena optimalna povezava do UKC Ljubljana za vse urgentne primere helikopterskih prevozov. Gre za prevoz poškodovancev, bolnikov iz drugih bolnišnic, novorojenčkov v inkubatorjih in podobno, so navedli na ministrstvu za zdravje.
Izgradnja heliporta je sicer potekala v okviru izgradnje projekta Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) oz. nove urgence v UKC Ljubljana. Ploščad ima premer 34 metrov in je pozicionirana na jekleni nosilni podkonstrukciji, nameščeni na strehi objekta prizidka DTS. Komunikacijsko je neposredno povezana s prostori, kjer se izvaja urgentna medicinsko-zdravstvena dejavnost v UKC Ljubljana.
Z mostom je heliport povezan do vertikalnega komunikacijskega jedra - stolpne konstrukcije, ki je nameščena na vzhodni fasadi UKC Ljubljana oz. s prostori urgence. Tako imajo v tem jedru z dvigali neposreden dostop do intenzivnih terapij, operacijskega bloka in urgence.
Ploščad je v hladnem obdobju ogrevana, da ne pride do zmrzali, poleg tega je opremljena z dvema gasilnima topovoma in sistemom za samodejno gašenje, ki se sproži v primeru požara na helikopterski ploščadi. Na heliportu lahko pristajajo tako vojaški kot policijski helikopterji.
Vrednost celotne investicije UKC Ljubljana skupaj z vertikalnim komunikacijskim jedrom je 5,56 milijona evrov (z vključenim DDV).
Fink sicer opozarja, da helikopter ne more leteti v takšnih vremenskih razmerah, kakršne so danes. Če pa so pogoji primerni - torej če ni nizke oblačnosti, megle ali močnejšega vetra -, je helikopterski transport bolnikov najbolj primeren, pri čemer je optimalno, da helikopter pristane na strehi bolnišnice ali v neposredni bližini. Po Finkovih besedah se lahko zgodi, da je v enem letu tudi tretjina dni zaradi vremenskih razmer neprimerna za polete s helikopterji. Sicer pa bodo imeli na račun heliporta na voljo tudi eno reševalno vozilo z ekipo več za obravnavo ostalih bolnikov.
Generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec je ob odprtju pojasnil, da letno opravijo med 500 in 600 prevozov s helikopterjem na ljubljansko urgenco. S heliportom bodo pomembno izboljšali kakovost obravnave življenjsko ogroženih bolnikov tako zaradi prihranjenega časa kot tudi zato, ker je "vedno tveganje, ko moraš življenjsko ogroženega bolnika prestavljati iz ene oblike transporta v drugo obliko".
Vrhunec se je ob tem zahvalil vladi in ministru za zdravje Tomažu Gantarju, saj da se je zelo potrudil, da je s to investicijo ljubljanska urgenca dobila nov zagon. Gantar je ob odprtju dejal, da s tem heliportom Slovenija pridružuje trendom, ki glede povečanja uporabe helikopterjev za najhuje poškodovane veljajo v drugih evropskih državah. Poudaril je, da so končali investicijo v okviru predvidenih sredstev, gradnja nove urgence pa se nadaljuje. Predvidoma v tem mesecu bo po njegovih besedah objavljen javni razpis za gradbeno-obrtniška dela, jeseni pa naj bi se dela na projektu nadaljevala.
