Na posvetu skušajo predstavniki državnih organov, stroke pa tudi civilne družbe, odgovoriti na vprašanje, kdaj lahko govorimo o sovražnem govoru, kako ga preganjati in kaj narediti, da ga bo manj.
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala z vrhovnega državnega tožilstva je glede ugotovitev, da imajo tožilci neprimeren "filter" pri presojanju sovražnega govora, povedal, da tožilstvo obravnava le tiste primere sovražnega govora, ki jih je mogoče pravno opredeliti kot kaznivo dejanje. Odgovornosti za preprečevanje sovražnega govora tako po njegovi oceni ni mogoče pripisati tožilstvu.
Kazensko zakonik je bil v delu, ki govori o sovražnem govoru, spremenjen že trikrat
Sodišča so po njegovih podatkih v letu 2010 izdala tri sodbe zaradi sovražnega govora, med njimi dve obsodilni, v letu 2011 pa devet, od tega osem obsodilnih. Torej le ne gre za tako neznatno število kazenskih obtožb, kot ocenjujejo nekateri, ocenjuje.
Opozoril je, da je bil kazenski zakonik v delu, ki govori o sovražnem govoru, od leta 1995 spremenjen kar trikrat, čeprav stroka opozarja, da pogosto spreminjanje zakonika ni dobro. Sam tudi meni, da bi moralo biti besedilo zdajšnjega člena, ki opredeljuje sovražni govor, bolj jasno in lažje razumljivo. Represija pa je lahko po njegovi oceni sicer zgolj eno izmed orodij za boj proti tovrstni kriminaliteti.
Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek ugotavlja, da se je število pobud, da naj varuh obsodi sovražni govor, povečalo, veliko pa je tudi neupravičenih, nekaj tudi politično in ideološko motiviranih. Enoznačnega odgovora o tem, kako se odzvati na takšne pobude, po njegovih besedah ni, "verjetno pa je potrebna kombinacija različnih odzivov". Tudi sam ocenjuje, da represija ni pravilen odgovor na sovražni govor, zato naj se uporabi le v skrajnih primerih.
Šturm pogreša bolj izoblikovano sodno prakso pri presojanju sovražnega govora
Po oceni Lovra Šturma s Fakultete za državne in evropske študije pojav sovražnega govora velikokrat sega onkraj tistega, kar je v zakonu označeno kot kaznivo dejanje, kot enega takih primerov pa je izpostavil obešanje lutk na most v Mariboru. "Gre za nesprejemljivo nasilje, ki bi se mu morali upreti. To se ni zgodilo in to nas lahko skrbi," je dejal. Pogreša tudi bolj izoblikovano sodno prakso pri presojanju sovražnega govora, da bi se lahko že vnaprej vedelo, kje so meje.
Na pomanjkanje sodne prakse, pa tudi prakse politike pregona, je opozoril tudi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Robert Marolt. Povedal je tudi, da policija zaznava porast sumov in obravnave sovražnega govora, še posebej v zadnjih mesecih, kar na ministrstvu pripisujejo aktualnim družbenopolitičnim dogajanjem.
Strehovec izpostavil sovražni govor zoper pripadnike verskih skupnosti
Tadej Strehovec iz Komisije za pravičnost in mir je izpostavil sovražni govor zoper pripadnike verskih skupnosti, tudi pripadnike Katoliške cerkve. Med večjimi primeri je izpostavil "javne pozive k sovraštvu do Katoliške cerkve, zagovarjanje zažiganja križev, spodbujanja onečaščenja katoliških cerkva in grozilne napise proti kristjanom". Pri tem, kot je povedal, pogrešajo primernejši odziv državnih institucij na omenjene primere. Omenjene inštitucije je danes tudi pozval, naj naredijo vse, da bo takšnih pojavov manj in da bo verska svoboda spoštovana.
Sonja Lokar iz Evropske mreže za enakost spolov pa je opozorila na sovražni govor v politiki oziroma opazko zoper takrat še kandidatko za mandatarko Alenko Bratušek: "Ko se meri sposobnost političarke z dolžino njenega krila, se to vzame kot šala, ko pa se javnosti obrazloži, da je to žaljivo, se s tem lahko prepreči, da bi se to v prihodnosti še kdaj zgodilo."
