Visok porast kaznivih dejanj, za katerimi stoji organizirani kriminal, ne odraža le povečanja aktivnosti slovenskega podzemlja, temveč tudi dejavnost policistov, ki so lani zaključili več dalj časa trajajočih preiskav organiziranega kriminala, vključno z razbitjem preprodajalske mreže v odmevni akciji Očistimo Slovenijo. Lanske aretacije so tako zajele dobršen del skupin, ki so bile za slovensko policijo in Interpol zanimive že nekaj časa.
Nasilna obračunavanja med skupinami
Da so najodmevnejše policijske akcije povezane prav z razbitjem skupin, ki se ukvarjajo s preprodajo droge, ne čudi. Več kot polovica kaznivih dejanj, ki so povezana s podzemljem, se nanaša na preprodajo mamil. »Preprodaja prepovedanih drog omogoča največje zaslužke, ki se v svetovnem merilu gibljejo takoj za naftno industrijo,« razlaga pomočnik direktorja kriminalistične policije Marjan Fank in dodaja, da v Sloveniji v zadnjih letih izstopa porast »domače proizvodnje« marihuane. Čeprav so zaslužki s preprodajo marihuane bistveno manjši v primerjavi z razpečevanjem trdih drog, je »samooskrba« Slovenije z opojnim zelenjem postala trend.
Vzporedno so se ponovno pojavila obračunavanja med konkurenčnimi združbami. »Predvsem ljubljanski kolegi opažajo, da so se začela pojavljati nasilna dejanja med skupinami. Od fizičnih obračunavanj in groženj s strelnim orožjem do medsebojnega ropanja. To se dogaja predvsem med mlajšo populacijo storilcev s področja organiziranega kriminala, vendar ne gre za najvišjo stopnjo organiziranosti. Za najvišji nivo namreč velja, da se njihova dejavnost ne manifestira v okolje. Z nasilnimi dejanji skupine opozorijo nase in posledično se razkrije tudi njihova primarna ilegalna dejavnost, kar ni dobro za njihov 'posel',« pojasnjuje eden izmed ključnih kriminalistov v državi.
Širitev balkanske mafije
Do obračunavanj, ki bi se končali z umori, v zadnjih letih praviloma ne prihaja, za razliko od devetdesetih let, ko so se tudi v Sloveniji – a v kontekstu širšega mednarodnega delovanja podzemlja – odvijale tudi mafijske eksekucije v najvišjih krogih organiziranega kriminala.
Najvišja stopnja organiziranega kriminala postaja vedno bolj mednarodna, svoje lovke pa steguje na vse konce sveta. Če smo o mednarodnem aspektu podzemlja včasih govorili »le« v kontekstu zahodnega Balkana, sosednjih držav in nekaterih držav s severa Evrope, danes v najvišjih krogih kriminala obstajajo tudi povezave z Bližnjim vzhodom, Rusijo in Južno Ameriko. »To je povezano predvsem z uspešnostjo združb z Balkana, predvsem iz Srbije in s Kosova. Ti so svoj 'rating' v svetovnem merilu precej dvignili in dejavnosti razširili tudi v države, kjer prej niso delovali. Če so bili prej aktivni predvsem pri trgovini s heroinom, so danes že vsaj toliko dejavni tudi v trgovini s kokainom,« opažanja opisuje Fank. Zelo pereč problem v Evropi so postale tudi mobilne skupine kriminalcev, ki se selijo iz države v državo in tam izvajajo večje tatvine in rope (eno izmed takih združb, ki je ropala predvsem pošte, so pred kratkim razbili tudi slovenski policisti).
Podzemlje v gospodarski kriminal
Prav tako Fank pritrjuje, da je organizirani kriminal zakorakal tudi v gospodarsko kriminaliteto. Če se je podzemlje v tem kontekstu najprej zatekalo le k pranju denarja iz ilegalnih dejavnosti, je danes mafija vpeta tudi v druge oblike gospodarskega kriminala: »Znanja za ustvarjanje dobička v zakonitem poslovnem svetu in v nezakonitem so zelo podobna. V zadnjih letih je bil organizirani kriminal dejaven tudi na področju slamnatih podjetij in vdorih v bančne sisteme. Organizirani kriminal se pač preusmeri tja, kjer je tveganje najmanjše in dobiček največji. In v gospodarski kriminaliteti je bil v zadnjih letih dobiček ogromen, tveganje pa – kot veste – precej majhno. No, zadeve se na srečo spreminjajo na bolje,« o povezanosti organiziranega in gospodarskega kriminala pravi Fank.
Ko policisti v zaključnih akcijah izvedejo hišne preiskave in podajo ovadbe, se nekateri iz vrha združb vedno izmuznejo aretacijam. Člani, ki ostanejo na prostosti, navadno hitro obnovijo dejavnost in vzpostavijo nove tihotapske poti, nove člane pa jim prav tako ni težko novačiti v lokalnem okolju. »Še bolj pogosto se zgodi, da posle prevzame nekdo drug, še preden se združba obnovi. Za cilj velike premoženjske koristi se sicer konkurenčne kriminalne združbe tudi združujejo in tako prihaja do prepletanja in prelivanja članov, če le ni med njimi preveč sporov in starih zamer,« pripoveduje pomočnik direktorja kriminalistične policije. Dobiček je tako mamljiv, da tudi nacionalne osnove posameznih skupin ne igrajo več velike vloge in strogih ločnic med njimi ni. Praviloma »etično čiste« ostajajo le albanske kriminalne združbe.
