Tako je predlagal predsednik SLS Franc Bogovič, potem ko se je v razpravi na sinočnjem večurnem sestanku političnega vrha pri premierki Alenki Bratušek izkazalo, da za vnos fiskalnega pravila v ustavo ta trenutek ni zagotovljena ustavna večina, torej 60 poslanskih glasov. Zato naj bi današnjo izredno sejo državnega zbora, katere sklic je zahtevala SDS, sicer začeli, a naj bi jo kmalu prekinili, razpravo o fiskalnem pravilu preložili na čas med 6. in 10. majem, odločanje o njem pa na konec maja.
»Nekako je treba priti iz tega zapletenega položaja,« nam je povedal Bogovič, ki je zbranim na sestanku pri Bratuškovi predlagal štiri sklepe. Sam pravi, da so doživeli večinsko podporo, SDS pa se bo do njih opredelila danes do 11. ure. Vlada je dobila nalogo, da čim prej pripravi podatke o javnofinančnem stanju, opredeliti se bo treba do ukrepov za njihovo konsolidacijo, do ukrepov za sanacijo bank, fiskalno pravilo pa naj bi bilo le pika na i. Ko bodo na mizi vsi makroekonomski kazalci, naj bi državni zbor današnjo izredno sejo, če jo bo res prekinil, nadaljeval v začetku maja in takrat opravil razpravo o besedilu ustavnega zakona, ki ureja vnos fiskalnega pravila v ustavo. Če se bo izkazalo, da ga je treba popraviti, ga bodo vrnili v ponovno odločanje ustavni komisiji državnega zbora.
Ustavni zakon za vpis fiskalnega pravila v ustavo, katerega cilj je uravnotežiti javne finance, predvideva, da bo morala Slovenija to doseči leta 2015. »Tega, da bi v ustavo vnesli nekaj, za kar vemo, da ni uresničljivo, ni mogoče podpreti. Besedilo ustavnega zakona je treba v vsakem primeru ustrezno spremeniti, kar pa lahko stori le ustavna komisija,« nam je včeraj dopoldne pojasnil predsednik državnega zbora Janko Veber. To je potrdil tudi pravnik dr. Miro Cerar in ob tem poudaril, da je mogoče predlog ustavnega zakona vrniti ustavni komisiji le, če so se okoliščine od njegovega oblikovanja bistveno spremenile. In v konkretnem primeru so se, je dodal.
Že maja lani je ustavna komisija sprejela besedilo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, a ker se je izkazalo, da v državnem zboru ne bo dobilo potrebne dvetretjinske podpore, ga je takratni predsednik Gregor Virant spravil v predal. Zahtevo po njegovem sprejetju je Janševa SDS obudila nedavno. Toda Veber opozarja: »V letu dni, odkar je bilo besedilo ustavnega zakona oblikovano, se je slovensko gospodarstvo skrčilo, BDP je padel, zmanjšale so se možnosti za hitrejše uravnoteženje javnih financ. Okoliščine so se v tem času torej bistveno spremenile.«
Ali je res tako, bodo poslanci torej odločali čez približno mesec dni, za sklep, da se ustavni zakon vrne v ponovno presojo ustavni komisiji, pa mora glasovati najmanj 46 poslancev. Če bodo tak sklep izglasovali, bo morala ustavna komisija svoje delo hitro opraviti, saj naj bi po včeraj predlagani časovnici državni zbor o tem ustavnem zakonu odločal konec maja. Sicer pa bodo parlamentarne stranke sinoči začeti sestanek nadaljevale danes v DZ, zato se bo izredna seja državnega zbora začela z zamudo.
