Rimskokatoliška cerkev nasprotuje predlogu zakona, s katerim bi bile med nepremičninami obdavčene tudi cerkvene stavbe. Pripombe so v okviru javne razprave do minulega petka poslali finančnemu ministrstvu, a jih javnosti niso želeli posredovati, zato nam jih ni poslalo niti finančno ministrstvo. V uradu informacijske pooblaščenke so bili nad takšnim ravnanjem začudeni, saj je javna razprava namenjena javnemu razpravljanju in ne prikrivanju argumentov. Omejitev bi bila mogoča le, če bi razkritje pripomb pošiljatelju – torej RKC – škodovalo. Vendar naši včerajšnji pogovori s poznavalci dogajanja česa takšnega niso nakazali. Bolj je verjetno, da bi transparentno soočenje argumentov ministrstva in argumentov RKC pokazalo, da ne ena ne druga stran svojih stališč nista oprli na konkretne analize, temveč so bile ocene pavšalne.
Davek višji od donacij vernikov
Izvedeli smo, da je ministrstvu pripombe poslalo več različnih »pritožnikov« iz vrst RKC, najobsežnejše pa so bile pripombe Slovenske škofovske konference (SŠK). V odzivu na naše poizvedovanje so v tiskovnem uradu SŠK zapisali, da so presenečeni »nad obdavčitvijo bogoslužnih prostorov, saj tovrstne prakse ne poznajo nikjer drugje v Evropski uniji«. Po naših poizvedbah bogoslužni objekti res niso obdavčeni denimo v Italiji in Avstriji, iz zakonskega gradiva pa je mogoče razbrati, da so cerkve obdavčene v Latviji oziroma na Danskem.
V SŠK so obenem »zaskrbljeni, ker predvideni davki presegajo finančne zmožnosti« Cerkve. Zato nas je zanimal izračun, kolikšen znesek bi morala plačati, če bi bil davek uveljavljen. »Na Slovenski škofovski konferenci teh podatkov nimamo in jih ne zbiramo,« so odgovorili. »Za ilustracijo« pa so opisali situacijo župnijske cerkve sv. Jakoba v Ljubljani, ki je po ocenah geodetske uprave »vredna« malo manj kot sedem milijonov evrov. »Župnija bi morala potem na leto plačati vsaj 34.828 evrov davka, kar je nekajkrat več, kot znašajo vsi letni darovi njenih vernikov,« so pojasnili. V cerkveni skupnosti sicer deluje poseben mehanizem vzajemne pomoči, ki bi revnejšim župnijam oziroma tistim, ki bi jih davek bolj finančno ogrozil, lahko olajšal situacijo. Vendar je po dosedanjih odzivih poznavalcev dogajanja najbolj verjetno, da davek na cerkvene stavbe na koncu sploh ne bo uveden.
Izvedeli smo, da je bil glavni očitek SŠK državi, da so cerkvene nepremičnine neustrezno vrednotene, zato tudi davka ni mogoče »pravično« odmeriti. Cerkev se osredotoča na dejstvo, da so cerkvene stavbe del kulturne dediščine, ki nima tržne vrednosti.
Lokal v džamiji
Podobno stališče so ministrstvu poslali tudi iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki bo džamijo s pripadajočimi prostori in islamskim kulturnim centrom šele zgradila. »Takšen davek za verske skupnosti ne bi pomenil nič dobrega,« pravi tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić. »Projekti, ki jih izvajamo, so koristni za družbo, podpiramo socialno državo, obenem pa islamska skupnosti od države ne prejema ničesar. Vse dejavnosti financiramo s prispevki svojih vernikov.« Porić je tudi zavrnil možnost, kakršna je denimo uvedena v Italiji, kjer sakralni objekti niso obdavčeni, obdavčene pa so nepremičnine, ki ustvarjajo dobiček, na primer gostinski objekti. »Lokal, ki bo deloval v okviru islamskega kulturnega centra, ne bo ustvarjal čistega dobička, ampak se bo zaslužek prelival v vzdrževanje objekta,« pravi Porić.
Kulturno ministrstvo proti finančnemu
Ministrstvu za finance je nevarnost »prekomernega posega v versko svobodo« očitalo tudi ministrstvo za kulturo. Izrazili so »bojazen, da verske skupnosti ne bodo zmogle plačila davščin« ter da »bo v znatni meri oteženo ali celo ogroženo njihovo delovanje«. Po mnenju kulturnega ministrstva državni finančniki niso pripravili »ustrezne simulacije učinkov predvidenega davka na delovanje verskih skupnosti, na podlagi katere bi lahko o predlogu sploh javno razpravljali oziroma pomisleke ovrgli«. Zapisali so še, da »graditev in posedovanje objektov, namenjenih bogoslužju oziroma drugemu obredju, sodi v sklop človekove pravice do verske svobode«. Zato bi kulturno ministrstvo iz obdavčitve izvzelo »cerkve, kapele, znamenja, džamije, molilnice, sinagoge, templje ter samostane«.
