Posegi v minimalno plačo nesprejemljivi
Za predstavnike koalicije, ki združuje najmanj en milijon članov in uporabnikov, so nesprejemljive vse možnosti posegov v minimalno plačo: ukinitev, znižanje in umik usklajevanja z inflacijo.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), mora minimalna plača zagotavljati dostojno življenje delavcu in njegovi družini. Tega znesek v višini 600 evrov v Sloveniji že sedaj ne omogoča, je opozorila. Minimalna plača je po njenih besedah ena temeljnih pravic, podjetja, ki ne izplačujejo dostojnih plač, pa nimajo v Sloveniji kaj iskati.
V Sloveniji se vedno najprej poseže v pravice najrevnejših, medtem ko razprav o posegih v menedžerske plače ali o njihovi vezavi na delavsko uspešnost ni zaslediti, je bila še ostra Pojetova.
Prizadeli bi tiste, ki že zdaj živijo pod pragom revščine
Da bi poseg prizadel 400.000 ljudi, ki v Sloveniji že zdaj živijo pod pragom revščine, se je strinjal tudi Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem. Če želijo gospodarstveniki zmanjšati stroške dela, naj varčujejo pri najvišjih plačah in individualnih pogodbah, je pozval. Opozoril je tudi, da napad na minimalne plače pomeni napad na vse plače.
Mesec je opomnil še, da je eden glavnih razlogov za recesijo v Sloveniji zelo šibka potrošnja. Če bi se najnižje plače dodatno znižalo, bi to recesijo še podaljšalo, verjame. Zavrnil je tudi argument, da je treba minimalno plačo znižati zaradi konkurenčnosti, saj da je Slovenija tekmo za stroškovno konkurenčnost že dobila.
Tereza Novak iz Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij, ki združuje 92 organizacij, tudi Rdeči križ, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Slovensko filantropijo, je pojasnila, da se je število uporabnikov humanitarnih organizacij močno zvišalo, tako da njihovo pomoč vsaj enkrat potrebuje 600.000 ljudi oz. 30 odstotkov prebivalcev.
Stiske se povečujejo
85 odstotkov humanitarnih organizacij je v zadnjih treh do petih letih po njenih besedah zaznalo, da se stiske ljudi povečujejo in da so njihove težave pogosto vezane tako na bolezni kot na finance. Poleg tega je vse več takih, ki jim minimalna plača ne omogoča poravnavanja obveznosti in takih, ki iščejo denarno pomoč. V tej luči se znotraj skupin, ki živijo na robu preživetja ali pod njim, povečuje nasilje, je izpostavila.
Bremena krize je treba prenesti na najbolj premožne, pa je poudarila Julijana Bizjak Mlakar iz Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki jo skrbijo tudi ideje o privatizaciji in komercializaciji zdravstva in šolstva, kar naj bi prav tako pomenilo poseg v minimalne dohodke. Denar za zagon gospodarstva je treba pobrati z zajezitvijo sive ekonomije in korupcije, iz davčnih oaz in nezakonitega premoženja tajkunov, je nanizala.
"Pričakujemo, da bomo imeli na oblasti ljudi, ki bodo sposobni zagovarjati javni interes, ne pa da se za večanje konkurenčnosti Nemčije, Francije, drugih bogatih držav in naših bogatašev izčrpava narod. Skratka, potrebujemo ljudi, ki bodo imeli pogum in vizijo, da bodo Bruslju rekli ne," je dejala Bizjak Mlakarjeva.
Besede Bratuškove jih ne pomirijo
Predstavnikov Koalicije solidarnih torej besede premierke Alenke Bratušek, da enostranskega posega v minimalno plačo ne bo, niso pomirile. Bojijo se namreč, da bi do njega lahko prišlo na podlagi dogovora vlade in delodajalcev.
Četudi bi jim predsednica vlade obljubila, da minimalna plača ostane urejena, kot je, pa se v ZSSS ne bi odpovedali za november napovedanim demonstracijam, je povedala Pojetova. Z njimi želijo namreč izraziti tudi zahtevo za spremembo politike, ki je sedaj osredotočena na krčenje socialne države. Demonstracijam se bodo pridružili tudi drugi predstavniki Koalicije solidarnih, so povedali danes.
