Med Murinimi 1560 zaposlenimi vlada vznemirjenje. Že marca jih je uprava obvestila, da na plačilni dan ne bodo prejeli plače v celoti in bo preostanek izplačan z zamikom. Zadrega s plačami se je ponovila tudi ta mesec, ko 18. aprila delavci niso prejeli plač, direktor družbe AHA Mura Matjaž Hudopisk se je včeraj sodelavcem v dopisu opravičil in pojasnjeval: »Banke imajo v tem tednu – od torka do petka kreditne odbore, kjer odločajo o potrditvi dogovora. Če bodo dogovor potrdili, pričakujemo denar do konca naslednjega tedna.«
V dogovoru s kupci naj bi zagotovili sredstva vsaj za delno poplačilo plač do petka, razliko pa okoli 1. maja. Solastnica Mure Mojca Lukančič je za regionalni radio Murski val že pred tem povedala, da je razlog za likvidnostne težave zmanjšanje naročil v prejšnji sezoni, da so sicer že pridobili nove kupce, toda potrebujejo premostitveni kredit za plače, za AHA Muro v višini 1,8 milijona in za Muro EHM 400.000 evrov.
Sindikat je kljub temu za danes organiziral dvourno opozorilno stavko, zaposlene pa skrbi predvsem za poplačilo položnic in napoved, da bodo v Muri spet potrebna odpuščanja. Število zaposlenih naj bi se zmanjšalo za okoli 20 odstotkov, čeprav mora AHA Mura po dogovoru z državo še vsaj tri leta ohranjati 1500 delovnih mest. Ljudje že kažejo s prstom drug na drugega, vendar seznama odvečnih delavcev še ni.
Delavci ne upajo na bolniško
Martina Copot na soboškem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na naše vprašanje, ali je v Muri ob stresnih situacijah, ob velikih negotovostih in hkrati zelo intenzivnem delu več bolniških, spontano povedala: »Saj ne upajo na bolniške, delajo tudi, če so bolni, ker se bojijo, da bodo prav tisti, ki so več odsotni, prvi na udaru ob odpuščanju. Tako nam povedo, ko pridejo k nam.« Pojasnila je, da statistike celotnega absentizma za neko podjetje ne morejo pripraviti, saj razpolagajo le s podatki o obračunanih nadomestilih v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in nimajo podatka o odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb do 30 delovnih dni, ki so v breme delodajalca.
Preverila pa je, da se je število obračunov za AHA Muro povečalo jeseni 2012, ko se je v družbi tudi povečalo število delavcev. Drugi skok števila obračunov je zabeležen za mesec januar 2013, ko je bilo tudi nekoliko večje število delavcev, ki so darovali kri.« Copotova je še postregla s podatkom, da je odstotek izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS v Sloveniji februarja letos znašal 2,22 odstotka, medtem ko je ta v AHA Muri znašal skoraj tri odstotke.
Nekdanji delavci Mure so se znašli po svoje
»Pravim, zavednim murašem nam ni vseeno, kaj se v njej dogaja in, poglejte, po 31 letih dela imam svoje orodje vedno s seboj,« seže v žep suknjiča Štefan Grabar, v glasbenem svetu poznan tudi kot Pištek, in od tam potegne rdeč naprstnik in iz drugega žepa krojaški meter. V rob suknjiča ima zabodeno iglo. V času stečaja Mure leta 2009 je ostal brez službe. Je živa potrditev bojazni delavcev, da te zaposlovalec potrebuje le, ko si zdrav. »Začelo se je tako, da tri mesece ni bilo plač, potem je šlo le še navzdol.« Pove, da je pred časom stečaja zbolel za sarkoidozo in ležal v ljubljanskem kliničnem centru. Na spisku se je znašel med prvimi odvečnimi. Zdaj ima 57 let in pokojnino bi menda lahko začel prejemati šele konec leta 2018. Je brez sredstev za preživljanje. Živijo od nekaj čez 700 evrov plačila za javno delo, ki ga prejema njegova žena, tudi nekdanja Murina delavka. On je bil v vsem tem času 4 mesece na javnih delih. Ali je njegovim kolegom, ki so ostali brez službe po stečaju Mure, bolje v drugih službah? »Oh, vidim jih, kako pobirajo smeti, kako urejajo zelenice, nekdo je varnostnik. Nekaj jih je šlo v tovarno usnja v Avstrijo.«
Ali je bivšim delavcem Mure v novih službah kaj bolje, direktorica Območne službe Murska Sobota Zavoda RS za zaposlovanje Cvetka Sreš ne zna povedati. Stopnja registrirane brezposelnosti v Pomurju je bila po stečaju Mure 20,4 (skoraj dvakratnik slovenskega povprečja), februarja letos pa je znašala 19,3 odstotka.
V Muri je zdaj 1560 zaposlenih, v povprečju so stari 47 let in imajo 30 let delovne dobe, 80 odstotkov jih prejema minimalne dohodke. Kaj bi nov val odpuščanja pomenil za njihove družine ob kroničnem pomanjkanju delovnih mest, si je težko predstavljati.
Pa še Pištekovo razmišljanje. Včasih si je kot glasbenik na zasebnih zabavah prislužil kak evro. In danes? »Ljudi je strah, če jih kdo povabi na praznovanje abrahama, saj se bojijo, kako in iz česa kupiti primerno darilo. Ko pred zaključkom slavljenec predlaga, da bi za glasbenika igral vankoštanc (kjer igra po želji in ljudje dajejo dva do pet evrov), se tretjina dvigne in gre domov. Denarja ni!«
