S Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, kjer so odločitev že sprejeli, so tako sporočili, da »tudi za ceno dolgotrajne stavke članstvo ne bo dovolilo posega v dodatke za manj ugodni delovni čas in za posebne obremenitve ter delovno dobo«.
Ne morejo dati nič več
Opozorili so, da so predvsem zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu dodatke s plačno reformo že znižali. Nadur se že zdaj večinoma ne izplačuje, nekateri pa jih imajo tudi že več kot 200. Delavce pa se kliče na delo, kljub temu da niso v pripravljenosti. Da so zaposleni preobremenjeni in se jim kopičijo ure, je krivo tudi to, da še vedno niso sprejeti ustrezni kadrovski normativi, opozarjajo v sindikatu. Odločni pa so, da ne morejo »dati ničesar več«.
V Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides so za zdaj nekoliko bolj zadržani. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin je po današnji seji predsedstva sindikata dejal, da so govorili o stanju v državi in številnih težavah v zdravstvu, med drugim tudi o predlaganem posegu v plače v javnem sektorju.
Konkretnih stališč, ki jih je predsedstvo Fidesa danes sprejelo, ni želel razkriti pred sestankom z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom, ki naj bi se odvil prihodnji teden. Je pa opozoril, da je v Sloveniji 30 odstotkov manj zdravnikov kot v primerljivih državah ter da država namenja za primerljivi standard v zdravstvu milijardo evrov manj. Kritičen je bil tudi glede vključenosti zdravnikov v sistem javnih uslužbencev. Kot pravi, pa v Fidesu ne omenjajo stavke, saj da razumejo, da je država v škripcih.
Morebiti pride do (ponovne) stavke
V petek bo na skupščini stališče do predlaganih ukrepov sprejemal tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi. A kot je že dejala generalna sekretarka sindikata Flory Banovac, zagotovo ne bodo mogli pristati »na znižanje dodatkov za posebne oblike dela«.
Pri tem je opozorila, da je pri njih podpis stavkovnega sporazuma odvisen tudi od tega, ali bo na mizi vsaj za podpis z ministrom pripravljen predlog kadrovskih normativov, ki jih v zdravstvu še vedno ni. Rok, ki so ga za to postavili, pa je konec junija.
Prav tako bo v petek seja stavkovnega odbora Sindikata carinikov Slovenije. Na seji bodo odločali o morebitni stavki, ki pa je povezana z neuspešnimi pogajanji glede usode zaposlenih na državni meji, potem ko se bodo z vstopom Hrvaške v EU zmanjšale potrebe po carinikih.
Mladi proti prestavljanju napredovanj, starejši proti nižanju dodatkov na delovno dobo
Po pričakovanih sekretarja sindikata Dušana Miščević pa bodo zavrnili tudi predlagane ukrepe, glede na to, da zaposlene v carinski službi »drastično prizadenejo«. Predlogu pa očita, da ni uravnotežen in ne bi prizadel vseh enako. »Nekatere dejavnosti razen dodatka za delovno dobo ne bi dale nič, ostali pa vse,« je še ugotavljal Miščević.
Glavni tajnik Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj je izredno sejo glavnega stavkovnega odbora sindikata napovedal za torek. Kot pa je dejal, v zadnjih dneh prihajajo s terena odzivi mladih, da ne pristajajo na prestavljanje napredovanj, po drugi strani pa so starejših proti znižanju dodatka za delovno dobo, kjer bi se lahko plače znižale tudi do osem odstotkov.
Štrukelj ob tem opozarja, da znižanje dodatka na delovno dobo za mlade pomeni manjše pokojnine, ko bodo šli v pokoj, in dolgoročno znižane plače, ko bodo postali starejši.
Masovne kršitve pravic delavcev
Prvo naslednje nadaljevanje pogajanj med vlado in sindikati je sicer predvideno za ponedeljek, a po besedah vodje koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija je bolj verjetno, da bo na odgovor sindikatov glede vladnega predloga ukrepov potrebno počakati do četrtka. Glede na prve odzive pa med članstvom nekega razumevanja za ukrepe ni, je dejal Posedi.
Opozoril je tudi, da v javnem sektorju v zadnjem času opažajo »dramatične spremembe v odnosu do zaposlenih« oz. masovne kršitve pravic delavcev. Zato razmišljajo tudi o konkretnejših ukrepih proti predstojnikom več zavodov.
Vodja vladnih pogajalcev, minister Virant pa je glede na prve odzive sindikatov danes ugotavljal, da očitno nekateri segmenti javnega sektorja čutijo, da bi bili s temi ukrepi bolj prizadeti. Ti prvi odzivi po njegovih besedah že nakazujejo smer, "v katero bo šel naslednji vladni približevalni predlog". Več pa za zdaj še ni želel razkriti.
Vlada ne bo čakala na tožbe
Zaradi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča o kršitvi kolektivne pogodbe v delu, ki zadeva izplačilo lanskega regresa, bodo razliko v regresu dobili izplačano vsi javni uslužbenci, je danes dejal minister Gregor Virant. Bo pa treba potrebnih 50 milijonov evrov za izplačilo te razlike po besedah ministra »kompenzirati z drugimi ukrepi«.
Virant je ob robu današnjega srečanja z informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar poudaril, da bi bilo nepravično, če bi razliko v regresu dobili samo tisti, ki so vložili tožbe, torej člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. »Ta problem moramo rešiti generalno za vse javne uslužbence, seveda pa ga bomo reševali v okviru pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih za zagotovitev vzdržne mase plač za letošnje leto,« je pojasnil.
Tisti javni uslužbenci, ki imajo sodbo v roki, bodo morali razliko v regresu do višine bruto zneska 692 evrov dobiti izplačano v 30 dneh, je dejal minister. Kdaj natančno bo izplačana še ostalim, Virant danes ni napovedoval, je pa zatrdil, da vlada ne bo čakala na njihove tožbe.
Dodatni ukrepi na drugih stroških dela zaposlenih
Na ministrstvu za notranje zadeve so v sporočilu za javnost še zapisali, da je podobne kolektivne spore sicer vložilo že več reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Zato so potrdili, da bo vlada predlagala, da se razlika izplača vsem javnim uslužbencem, hkrati pa se bodo morali s sindikati dogovoriti o dodatnih ukrepih »na drugih stroških dela zaposlenih«.
Minister Virant pa je v izjavi za javnost še spomnil, da je država že velikokrat v preteklosti izgubila takšne kolektivne spore s sindikati, a sam, kot je dejal, ni zakrivil še nobenega. Tudi v trenutnih pogajanjih po njegovih besedah ne bodo tvegali sporov, ki bi jih potem izgubili.
