Raziskava TI: Slovenci kot najbolj skorumpiran sistem vidijo politične stranke

Korupcija spodkopava pravno državo po vsem svetu

Ljudje po vsem svetu menijo, da je korupcija v porastu, je danes poudaril generalni sekretar društva Integriteta Vid Doria. Le prebivalci peščice držav opažajo, da je stopnja korupcije ostala enaka ali pa se je znižala. Kar eden od štirih ljudi je na vprašanje, ali je v zadnjih 12 mesecih pri dostopu do storitev javnega sektorja plačal podkupnino, odgovoril pritrdilno. »Ker je tega podkupovanja veliko, pa to spodkopava pravno državo po vsem svetu,« je ugotovil Doria. V Sloveniji je sicer na to vprašanje pritrdilno odgovorilo šest odstotkov vprašanih, pred tremi leti pa štirje odstotki.

Tako v tujini kot tudi v Sloveniji ljudje opažajo, da je največ korupcije v politični sferi, večina tudi vlade vidi kot neučinkovite pri spopadu s korupcijo oziroma vzpostavljanju integritete. Slovenski anketiranci menijo, da delovanje vlade narekujejo močne interesne skupine, to mnenje delijo tudi številni vprašani po celem svetu.

Najbolj skorumpirane so politične stranke

Tako v tujini kot tudi v Sloveniji ljudje opažajo, da je največ korupcije v politični sferi, večina tudi vlade vidi kot neučinkovite pri spopadu s korupcijo oziroma vzpostavljanju integritete. Slovenski anketiranci menijo, da delovanje vlade narekujejo močne interesne skupine, to mnenje delijo tudi številni vprašani po celem svetu.

Na lestvici od ena do pet, petica pa pomeni izjemno skorumpiranost, so politične stranke v Sloveniji dobile najvišjo oceno 4,2 (svetovno povprečje je 3,8). Sledi parlament z oceno 3,9. Politične stranke so bile po videnju državljanov najbolj skorumpirane med vsemi sistemi tudi v raziskavi leta 2010.

Rezultati za Slovenijo niso presenetljivi

Zato je Doria prepričan, da treba v Sloveniji sprejeti nekatere konkretne rešitve, med drugim spremeniti zakon, ki ureja financiranje političnih strank in volilnih kampanj. Novela je sicer že pripravljena, vlada jo bo predvidoma obravnavala še pred odhodom na počitnice. Doria kot nujen ukrep vidi tudi razširitev pooblastil pri nadzoru premoženjskega stanja funkcionarjev, saj da pristojne institucije sedaj ne morejo pregledati finančnega stanja družinskih članov.

Prav tako je nujna reforma sistema javnega naročanja, treba je zagotoviti tudi večjo transparentnost bančnega sistema, še meni generalni sekretar društva Integriteta. Sami rezultati za Slovenijo ga sicer niso presenetili. Kot je poudaril, ljudje od nastopa svetovne gospodarske krize vse bolj opažajo prisotnost korupcije na sistemski ravni in se torej zavedajo, kaj ta korupcija pomeni za njihova življenja. Korupcija je namreč eden glavnih razlogov, da smo se znašli v gospodarski, finančni pa tudi moralni krizi, je dejal Doria.

V boj proti korupciji s podpisom peticije

V primerjavi z raziskavo, opravljeno v letih 2010 in 2011, je stopnja prepričanja, da se državljani lahko spopadejo s korupcijo, upadla v 91 državah, ki so sodelovale v obeh državah. V Sloveniji je padec več kot 20-odstoten.

Najpogosteje izbrana aktivnost v boju proti korupciji je za večino držav podpis peticije, v to skupino se je uvrstila tudi Slovenija. Ostale možnosti so bile še denimo uporaba socialnih omrežjih ali udeležba na protestu. V Sloveniji bi se vsaj ene od aktivnosti udeležilo kar 95 odstotkov vprašanih.

Korupcije po svetu še vedno veliko, a so se ljudje pripravljeni upreti

»Raven plačevanja podkupnin ostaja zelo visoka po vsem svetu, a ljudje menijo, da imajo moč, da ustavijo korupcijo in število tistih, ki so se pripravljeni boriti proti zlorabi oblasti, tajnim kupčijam in podkupovanju, je veliko,« je dejala vodja TI Huguette Labelle.

Raziskava je pokazala tudi, da v številnih državah ljudje ne zaupajo institucijam, ki naj bi se borile proti korupciji in drugim zločinom. V 36 državah se ljudem najbolj skorumpirana zdi policija in v teh državah je policija nekaj več kot 50 odstotkov vprašanih pozvala k plačilu podkupnine.

V 20 drugih državah pa kot najbolj skorumpirano ocenjujejo pravosodje in v teh državah so 30 odstotkov tistih, ki so prišli v stik s sodno vejo oblasti, vprašali po podkupnini.

Vlade morajo vzeti to opozorilo s strani svojih državljanov resno in »se odzvati s konkretnimi dejanji, ki bi dvignila raven transparentnosti in prevzemanja odgovornosti«, je dejala Labellova in dodala, da se ustrezne korake pričakuje predvsem od vlad držav skupine G20.

Kriza zaupanja v politiko

Tudi politiki sami morajo narediti veliko za povrnitev zaupanja. Raziskava TI razkriva pravo krizo zaupanja v politiko. V 51 državah po svetu namreč kot najbolj skorumpirano inštitucijo ocenjujejo politične stranke. 55 odstotkov vprašanih poleg tega meni, da vlado obvladajo skupine, ki delujejo za lastne interese.

Kot predlaga TI, bi politiki to področje lahko izboljšali tako, da bi med drugim objavljali premoženjsko stanje zase in družinske člane. Politične stranke in neodvisni kandidati na volitvah pa bi medtem morali razkriti vire finančnih sredstev, da bi razčistili, kdo jih financira in razkrili morebitne konflikte interesov.

»Vlade morajo zagotoviti obstoj močnih, neodvisnih in z viri preskrbljenih inštitucij za preprečevanje in izkoreninjenje korupcije. Preveč ljudi je prizadetih, ko te temeljne inštitucije in osnovne storitve slabi korupcija,« je še dodala Labellova.

KPK: Na to opozarjamo že več let

V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so spomnili, da na to, kar je pokazala raziskava, opozarjajo že nekaj let, zato so rezultati raziskave zanje pričakovani.

Po mnenju KPK rešitev ni samo v večji učinkovitosti organov odkrivanja in pregona ali pravosodja, ampak je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, mnogo več transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, bolj pregledno financiranje političnih strank in drugačen odnos do državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen.

Privatizacija državnih podjetij in sanacija državnih bank bosta pomemben test

V tem pogledu bo prihajajoča privatizacija državnih podjetij in sanacija državnih bank pomemben test, ki bo pokazal, ali se v Sloveniji osebe na ključnih položajih problema (sistemske) korupcije končno lotevajo resno in z dejanskim namenom napraviti korak naprej v boju zoper ta pojav, so zapisali v KPK.

Slovenija po navedbah KPK sodi med države, ki nima neobvladljivega problema s t. i. cestno korupcijo; povprečen prebivalec se redko sreča s situacijo, ko bi moral na primer policistu, javnemu uslužbencu, učitelju ali sodniku dati podkupnino. Paradoksalno pa je, da obenem sodimo v sam vrh po prepričanju ljudi o skorumpiranosti političnih strank in ujetosti države s strani ozkih interesnih skupin, so pojasnili v komisiji.

Slabši tudi kot nekatere države v razvoju

Po oceni KPK je Slovenija v družbi držav, kot so Grčija, Španija ali Italija in smo slabši ne samo od večine drugih tranzicijskih držav, ampak celo nekaterih držav v razvoju, s katerimi se sicer nočemo primerjati.

»In ko se bo kak politik ali komentator spotaknil ob to, da gre pri tokratni raziskavi za zgrešeno percepcijo ljudi in za prevelik negativizem glede sistemske korupcije v državi, je prav, da spomnimo na milijarde davkoplačevalskega denarja, ki so in še bodo poniknile v dokapitalizacije državnih bank, korupcijske rente in provizije v povezavi z državnimi podjetji ter v preplačane velike javne razpise - namesto da bi jih namenili za krepitev kvalitete javnega zdravstva, šolstva, boljšega poslovnega in življenjskega okolja,« so poudarili.