Medtem ko na ministrstvu za izobraževanje ne vedo, kako naj se šole in vrtci lotijo poplačila tokratnega obroka za odpravo plačnih nesorazmerij, in vse, ki o tem sprašujejo, usmerjajo na ministrstvo za finance, so v šolah začeli računati. Zneski, ki jih bodo posamezne šole morale dodatno izplačati svojim zaposlenim do konca februarja, so astronomski. Kje naj dobijo denar, pa ne ve niče.
Šola s 95 zaposlenimi bo morala za februarski obrok za odpravo plačnih nesorazmerij javnih uslužbencev odšteti 46.000 evrov, so izračunali v eni od šol. »Naša je nekoliko večja in pričakujemo, da bo tudi znesek večji,« je dejal ravnatelj osnovne šole Janka Modra Dol pri Ljubljani Gregor Pečan. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Milan Rejc denimo ocenjuje, da bodo šole za vsakega zaposlenega potrebovale približno 500 do 1000 evrov. Osnovno šolo Gorje, na kateri je Rejc ravnatelj, bo to stalo več kot 10.000 evrov. »Seveda je znesek odvisen od tega, ali je večina zaposlena že dlje časa ali pa je kolektiv razmeroma nov. Šole bodo v prvem primeru morale poravnati višje zneske od omenjenih, v drugem pa morda nižje,« je pojasnil.
Natančnejših navodil, od kod naj črpajo denar, v šolah po Rejčevih besedah niso dobili, zato pričakuje, da bo denar, kolikor ga bodo šole imele premalo, pač priskrbelo ministrstvo. Tolikšnih rezerv namreč nimajo, zatrjuje Rejc. Nekatere šole sicer imajo nekaj neporabljenega denarja, je dodal Pečan, a ga običajno namenijo bodisi za investicije bodisi za izboljšanje standardov v šoli. Kot velja za vse javne zavode, morajo v letnih poročilih natančno zapisati, kako nameravajo porabiti denar, to pa lahko storijo le, ko za svoje načrte dobijo tudi soglasje. »Ne zdi pa se nam prav, da moramo ta denar, ki bi sicer izboljševal razmere za šolarje, porabiti za nekaj, kar nam je nakopala država,« je ogorčen Pečan.
Brez jasnih načrtov
Podobno kot v šolah pričakujejo, da jim bo na pomoč priskočilo ministrstvo, denar od svojega financerja, torej od občin, pričakujejo v vrtcih, nam je povedala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž. »Po vsej verjetnosti bodo občine ta denar morale zagotoviti s prerazporeditvami sredstev, vsekakor pa za uslužbence vrtcev iz istega vira kot za svoje uslužbence,« je dejala predsednica. Tudi vrtci so po njenih besedah, podobno kot šole, prejeli okrožnico z ministrstva z natančnim opisom, kdo bo do poplačila upravičen. O tem, kdo ga bo plačal in od kod bo črpal denar, pa okrožnica ni govorila. Občine so že seznanjene s tem, da bodo denar za zaposlene v vrtcih (in za druge javne uslužbence, zaposlene na občinah ali v zavodih, katerih dejavnost so dolžne financirati) dolžne zagotoviti. A mnoge se spopadajo s tem, kako to storiti, saj tolikšnih stroškov niso načrtovale, je dejala sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.
Čeprav se rok za izplačilo tokratnega obroka (konec februarja) vztrajno bliža, so odgovori z ministrstva za finance še vedno splošni. Ko smo jih spraševali, kdo bo zagotovil denar vrtcem in šolam pa tudi drugim zavodom, ki bodo morali svojim uslužbencem izplačati višje zneske, kot jih imajo na voljo, so nam odgovorili, da morajo vsa ministrstva v okviru svojih finančnih načrtov oceniti možnosti prihrankov tako pri stroških dela kot tudi drugod in za to pripraviti ukrepe. Enako naj bi ministrstva zahtevala od institucij, ki jih financirajo. Ob tem opozorimo na dejstvo, da bo zaradi omenjenih izplačil letos večina javnih zavodov po vsej verjetnosti poslovala negativno. Za takšno poslovanje pa so z uveljavitvijo Zujfa direktorji javnih zavodov celo kazensko odgovorni.