»Ravnatelj lahko določi, da se število otrok (v vrtčevskem oddelku) poveča še za enega otroka, če je njegova vključitev, zaradi družinskih ali drugih razmer, nujna,« so na ministrstvu za izobraževanje zapisali v predlog pravilnika o predšolski vzgoji. In to kljub temu, da naj bi bilo povečanje oddelkov za dva otroka z dovoljenjem občine, ki velja že vrsto let, začasno. Skupina staršev je tako prepričana, da na ministrstvu s spreminjanjem standardov in normativov posegajo v kakovost predšolske vzgoje, čemur pritrjujejo tudi strokovnjaki s tega področja.
Starši »ravnateljevemu« dodatnemu otroku nasprotujejo. A če bodo na ministrstvu pri tem vztrajali, naj odločitev prepustijo vsaj svetu zavoda, pravi predstavnik staršev Tomaž Seliškar. Sestavljajo ga namreč tako predstavniki občine kot tudi zaposlenih v vrtcu in staršev. »Razumemo sicer dober namen predlagatelja, vendar se hkrati sprašujemo, ali ne bo vključitev dodatnega otroka negativno vplivala na delo s celotnim oddelkom, tako da bodo na koncu na slabšem vsi otroci, vključno z dodatno vključenim.«
Občina brez glasu
Da bi moral o dodatnem otroku odločati svet zavoda, ne pa ravnatelj, je prepričana tudi dr. Andreja Hočevar, predsednica združenja pedagoških delavcev. S tem bi zmanjšali možnost pritiska in vplivanja na ravnatelje. Nasprotno pa so v Skupnosti vrtcev Slovenije po besedah predsednice Božene Bratuž, ki je pri pripravi pravilnika sodelovala, takšne odgovornosti ravnateljev celo veseli. »Sprva je bilo mišljeno, da bi o dodatnem otroku odločala občina, ki je plačnik dejavnosti, kar po mojem mnenju ne bi bilo ustrezno. Prav je, da o tem odloča ravnatelj po predhodnem pogovoru z vzgojiteljskim kolektivom. Le tako bo odločitev korektna in strokovna.« Ob tem dodaja, da gre resnično za izjemne primere, denimo za predšolskega otroka, ki se z mamo preseli v krizni center ali v varno hišo.
Več otrok, slabša kakovost
Kljub vsemu se razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek boji vedno večje fleksibilnosti pri oblikovanju oddelkov v vrtcih. »Dodajanje še enega otroka v oddelke 1. ali 2. starostnega obdobja, ne glede na to, kdo je tisti, ki o tem odloča, je strokovno nedopustno – mlajših otrok bi bilo lahko v oddelku 15, starejših pa 25. Države, ki imajo kakovosten predšolski sistem, imajo v prvem starostnem obdobju največ 12 otrok v oddelkih.«
Sicer pa je Bratuževa opozorila, da »ravnateljev« otrok pomeni le enega otroka na vrtec, ne na oddelek, zaradi česar so si sogovorniki močno oddahnili. A ker dikcija v pravilniku pušča odprte možnosti, starši zahtevajo, naj se to tudi jasno zapiše.
Med drugimi pripombami pa skupina staršev po Seliškarjevih besedah od ministrstva pričakuje tudi pojasnila, kakšen finančni učinek bo imel spremenjen pravilnik na plačila staršev, financiranje občin in na prispevek države. Ravno cena programa je namreč argument, na katerega se pri uvajanju novosti v predšolski vzgoji na ministrstvu največkrat sklicujejo.
Na ministrstvu odgovarjajo, da pravilnik ne vsebuje novih vsebinskih rešitev, temveč zgolj redakcijske popravke in možnost večje fleksibilnosti glede na specifike vrtca. Strokovne službe ministrstva pa bodo vse prispele pripombe k pravilniku temeljito preučile ter jih obravnavale tako v delovni skupini, ki je pravilnik pripravila, kot tudi širše.