V okviru mreže za spremljanje rasističnega nasilja, v katerega je poleg UNHCR in komisije za človekove pravice vključenih še 23 nevladnih organizacij, beležijo nasilje z rasističnim in ksenofobnim ozadjem. To je večinoma usmerjeno proti nezakonitim prebežnikom v državi, bodisi ekonomskim migrantom ali beguncem.
Od omenjenih 87 zabeleženih primerov nasilja se jih je kar 83 odvilo na javnih mestih, kot so trgi, ulice ali na vozilih javnega potniškega prometa. Večina teh napadov je imela za posledico hude telesne poškodbe. Takih je bilo kar 50. Prihaja pa tudi že do požigov lokalov in stavb, kjer se zadržujejo ali delajo priseljenci.
Žrtve skoraj izključno mladi moški iz Afganistana, Bangladeša, Pakistana in Somalije
Daleč največji del zabeleženih nasilnih napadov v tem letu je odpadel na Atene, kar niti ni presenetljivo, saj v tem velemestu živi dobra polovica od 11 milijonov prebivalcev Grčije. Žrtve so bili skoraj izključno mladi moški, večinoma iz Afganistana, Bangladeša, Pakistana in Somalije. Tisti, ki so o napadih spregovorili, so zatrdili, da so bili napadeni izključno zaradi svoje drugačnosti.
Večina napadalcev deluje organizirano in v skupinah, gre pa skoraj vedno za zamaskirane in v črno odete nasilneže, ki 'patruljirajo' po mestu na hitrih motorjih in se nato kot kakšna mestna straža s kiji, jeklenimi palicami, verigami, noži in razbitimi steklenicami znašajo nad svojimi žrtvami. Te lahko utrpijo še posebej hude poškodbe, smrtnih primerov pa je za zdaj na srečo malo.
Vseh napadov ni moč povezati z Zlato zoro, a v kar nekaj primerih so žrtve nevladnim organizacijam povedale, da so na oblačilih napadalcev prepoznale našitke s simbolom te neonacistične stranke. Še večja težava je neodzivnost policije, neredko pa so policisti celo storilci.
Napadov si ne upajo prijaviti
Žrtve, ki večinoma nimajo urejenega pravnega statusa, si ne upajo prijaviti napadov, saj se policija pogosto sploh ne odziva. Če pa se, pa se običajno osredotoči na status priseljencev in tiste, ki so v državi nezakonito, zapre.
V UNHCR in nevladnih organizacijah zato obžalujejo nesposobnost in nepripravljenost grških oblasti, da se spopadejo z vse bolj razširjenim pojavom rasistično obarvanega nasilja. Prepričani so, da bi moral javni interes preprečevanja teh krutih dejanj nestrpnosti prevladati nad interesom nadzora nad nezakonitimi priseljenci.
