Lucija.Na neurejenem območju Kampolina v Luciji, v hudourniški grapi, ki je postala črno odlagališče različnih odpadkov in občasno tudi zbirališče glodalcev, želi piranska občina urediti manjšo sosesko Kampolin terase, ki bi poleg 42 stanovanj za mlade družine zajemala tudi park, igrišča in podzemno garažo. Investitor je družba Dib 3, ki je pripravila že vse projekte in jih uskladila z vsemi soglasodajalci, odlok pa sta brez glasu proti podprla tako krajevna skupnost Lucija kot piranski občinski svet. Vendar je postopek trenutno obtičal, saj so predstavniki civilne pobude za zeleno in socialno pravičnejšo občino, ki nasprotuje omenjeni pozidavi, pred tednom dni vložili zahtevo za razpis referenduma. Pod zahtevo se je podpisalo kar 984 ljudi.

»Če hodite od hiše do hiše in ljudi sprašujete, ali so za park ali za pozidavo, takšno število podpisnikov ne preseneča. Predstavniki civilne iniciative širijo dezinformacije in zavajajo krajane. Dejstvo je, da bi tam poleg stanovanj uredili tudi park in druge zelene površine,« pravi piranski župan Peter Bossman, ki ga je zadeva neprijetno presenetila. Občina bo zdaj preverila, ali je pri zahtevi za referendum vse v skladu s predpisi, nato pa bodo nadaljevali postopek. Pri tem bodo občankam in občanom še enkrat pojasnili, zakaj je ta projekt dober in v javnem interesu. »Nedopustno je, da nekateri svoje lastne parcialne interese postavljajo pred interese skupnosti,« pravi Bossman. Med bolj izpostavljenimi člani civilne iniciative sta odvetnik Marko Zorman in njegova soproga Livija Sikur Zorman, ki pa očitke, da ju vodijo lastni interesi, zanikata. »Z možem sva morda edino bolj vešča javnega nastopanja, to je pa tudi vse. Do zahteve za referendum je prišlo, ker našim pripombam niso želeli prisluhniti, čeprav so nam odgovorni obljubljali, da bodo,« pravi Sikur-Zormanova. Prepričana je, da občina ne sme pozidati še edinega koščka zelenih površin na območju Lucije, stanovanjsko stisko mladih družin pa po njenem mnenju lahko občina reši tako, da odkupi že obstoječa stanovanja znotraj občine.

Na občini pojasnjujejo, da se je projekt urejanja hudourniške grape v Luciji začel že leta 2007, ko so se pojavile prve ideje in pobude, da se uredi degradirano območje. Občina Piran je projekt podprla, saj ponuja možnosti za rešitev številnih nakopičenih problemov v tem prostoru ter ponuja možnost umestitve novih stanovanj, tudi v občinski lasti. Lastnica dveh tretjin zemljišč je namreč piranska občina, zato bi del novozgrajenih stanovanj investitor namenil občini. »Števila sicer še nismo natančno dorekli, ker moramo še uskladiti finančno konstrukcijo. Če bi šlo vse po načrtih, bi lahko soseska zaživela v začetku leta 2015. Moram priznati, da sem nad ravnanjem civilne iniciative izredno razočaran, saj smo projekte usklajevali in jih celo prilagodili željam tamkajšnjih prebivalcev. Poleg tega je Stanka Pustoslemšek pripravila poseben projekt ozelenitve območja,« pravi Branko Volker iz podjetja Dib 3, ki razmišlja, da bi odvetnika Marka Zormana morda celo kazensko ovadil zaradi namernega povzročanja škode.

Da so okoliškim prebivalcem dejansko prisluhnili, pritrjujejo tudi Jože Horvat iz bližnje Kajuhove ulice in še številni drugi tamkajšnji prebivalci, ki so projekt Kampolin terase tudi javno podprli. »Mi želimo, da se omenjeno območje uredi, sicer bomo kmalu zasuti s smetmi in drugimi odpadkovnimi dobrotami, ki se pogosto privalijo po hribu navzdol,« pravi Horvat, ki dvomi o korektnosti zbiranja podpisov za referendum. Podpise je namreč iniciativa zbirala pa vsej občini, Horvat pa meni, da je prav, da o urejenosti in organizaciji nekega konkretnega območja odločajo tisti, ki tam živijo. Predvsem prebivalci Kajuhove ulice pa redno poročajo o težavah z javnim redom in mirom ter z glodalci.

Da bi do referenduma dejansko prišlo, mora iniciativa dobiti približno 750 podpisov, ki pa jih morajo overiti na upravni enoti, kar bo bistveno težje kot zbiranje podpisov na domu. »Mi smo prepričani, da jih bomo dobili. Če jih ne, tudi prav. Občani so tisti, ki bodo odločili, kaj si želijo na tem območju,« pravi Sikur-Zormanova. Podporniki projekta pa menijo, da se s tem samo izgublja dragocen čas in se investitorju povzroča škoda.