Računsko sodišče je presojalo, ali sta vlada in ministrstvo do konca 2010 dosegla cilje, h katerim so bili usmerjeni zahtevani popravljalni ukrepi. Poleg tega ga je zanimalo, ali sta upoštevala priporočila računskega sodišča iz revizijskega poročila o javnem dolgu v obdobju od 2003 do 2006.

Vrhovni revizorski organ v državi ugotavlja, da je finančno ministrstvo do 31. decembra 2010 vladi predložilo predloge sprememb zakona o javnih financah, ki niso vsebovali opredelitve javnofinančnega primanjkljaja, določila o obvezni pripravi konsolidirane bilance javnega financiranja ter opredelitve javnega dolga. Vlada je zato v naslednjem koraku DZ v obravnavo predložila predloge sprememb zakona, ki niso vsebovali tovrstnih opredelitev.

Vlada ob tem po ugotovitvah računskega sodišča ni obravnavala predloga strateških usmeritev na področju izdajanja državnih poroštev. Ministrstvo za finance tako vladi ni predložilo predloga sprememb zakona o javnih financah, ki bi določal, katera načela je treba upoštevati pri izbiri instrumentov za zavarovanje državnih poroštev.

Poleg tega pa ni predložilo predloga sprememb zakona, ki bi vseboval določilo, na podlagi katerega bo ministrstvo za finance zavezano k pripravi, vlada pa k potrditvi razširjenega poročila o javnem dolgu. S tem niso bili izvedeni ukrepi, h katerim je bila usmerjena zahteva računskega sodišča.

Vlada in ministrstvo dodatno nista upoštevala priporočila računskega sodišča o določitvi merljivih ciljev, ki se nanašajo na obseg primanjkljaja in dolga, saj dokumenti načrtovanja javnofinančne politike iz obdobja od 6. novembra 2008 do 31. decembra 2010 ne opredeljujejo merljivih ciljev glede primanjkljaja in dolga, merjenih po nacionalni metodologiji.

Vlada oziroma ministrstvo do konca 2010 nista predlagala niti sprememb predpisov, ki bi zagotavljali popolnost zajemanja zadolževanja in izdajanja poroštev vseh pravnih oseb javnega sektorja na ravni države, katerih zadolževanje je treba spremljati. To pomeni, da nista upoštevala priporočila računskega sodišča.

Cilj priporočila računskega sodišča, ki se je nanašalo na upoštevanje priporočila Evropske komisije o sodelovanju nacionalnih parlamentov pri pripravi programov stabilnosti, je bil medtem dosežen, saj so se programi stabilnosti, ki jih v Bruselj pošlje Slovenije, in njegove dopolnitve začeli obravnavati na sejah delovnih telesih DZ.

Vlada je s sprejemom uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena zakona o javnih financah uvedla tudi postopek podaljševanja kratkoročnih zadolžitev, ki omejuje možnost zadolžitev pravnih oseb pod manj ugodnimi pogoji. S tem sta vlada in ministrstvo izvedla ukrep, ki sta ga napovedala v odzivnem poročilu in ki je bil cilj zahteve računskega sodišča.

Vlada in ministrstvo pa delno upoštevala priporočilo računskega sodišča, naj v razširjeno poročilo o javnem dolgu vključita tudi predstavitev potencialnih obveznosti, ki izhajajo iz danih državnih poroštev, ter drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravnih poslov z učinkom dolgoročnega zadolževanja.

Računsko sodišče je v predstavitvi ugotovitev objavilo tudi nekaj podatkov o primanjkljaju in dolgu v obdobju od 2007 do 2010.

Javni dolg je tako v obdobju od 2007 2010 v absolutnem znesku ves čas naraščal, v deležu BDP pa je narasel s 33,3 na 53,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma za 20 odstotnih točk.

Leta 2007 je javni dolg, merjen po nacionalni metodologiji, znašal 11,5 milijarde evrov. V letu 2008 se je povečal za 556 milijonov evrov, v letu 2009 za 5,1 milijarde evrov in v letu 2010 za 1,6 milijarde evrov.

Stroški obresti za servisiranje dolga državnega proračuna so v 2010 znašali 476,7 milijona evrov in so se v primerjavi z letom 2007, ko so znašali skoraj 350,9 milijona evrov, povečali za 35,9 odstotka. V primerjavi z letom 2009 so se stroški za obresti za leto 2010 povečali za 46 odstotkov.

V 2007 so stroški obresti predstavljali 4,5 odstotka vseh prihodkov proračuna in en odstotek BDP, v letu 2010 pa 6,3 odstotka vseh prihodkov proračuna in 1,3 odstotka BDP.