Zgodba o šolski knjižničarki, ki se za pusta obleče v kabaretno plesalko in v seksi črnih hlačkah za dijake uprizori ples, ki pritiče tovrstnim damam, se zdi na prvi pogled, če pustimo pedagoške vidike ob strani, zabavna. A zgodba z murskosoboške gimnazije ima nadaljevanje, ki še malo ni zabavno. Gornjeradgonsko sodišče je namreč pred nedavnim na ponovljenem sojenju trem mladim ljudem – Leonu Zelku, avtorju kritične kolumne o početju pedagoške delavke, Tadeju Kirinčiču, predstavniku mladinskega društva oziroma izdajatelju portala, ki je kolumno objavilo, in odgovorni urednici portala Špeli Horvat – naložilo plačilo odškodnine. Plešoči knjižničarki morajo za duševne bolečine odšteti 7650 evrov, plačati pa morajo tudi zamudne obresti. Oprostili so le dijaka, ki je posnel sporni ples, saj je to storil na javnem kraju in ni imel zlih namenov pri objavi na facebooku. Za mnoge je ta sodba najmanj tak škandal kot sodba, ki že nekaj časa tako zelo razburja del slovenske javnosti...
Mariborsko višje sodišče (in nato okrajno na ponovljenem sojenju) je namreč v tehtanju med pravico do svobode govora in pravico do zasebnosti tehtnico (pre)močno nagnilo v prid slednje. Od izdajatelja in urednice spletnega portala med drugim poleg javnega opravičila zahteva celo preklic »neresnične kolumne«, čeprav kolumna seveda ne more biti »neresnična«, saj izraža zgolj mnenje, oceno, stališče... kolumnista.
Zgodba gre takole: Milena Zelko, knjižničarka na gimnaziji Muska Sobota, je za pusta leta 2011 na šolskem hodniku med vzklikanjem in žvižgi kakšnih 50 dijakov uprizorila ples kabaretne plesalke, kot je menila sama, ali prostitutke, kot so menili nekateri drugi. Med drugim je plesala tudi med nogami enemu od dijakov. Eden od dijakov je ples posnel in posnetke objavil na facebooku. Kmalu so se znašli tudi v medijih in na youtubu, od koder so bili zaradi eksplicitne erotične (!) vsebine kmalu umaknjeni.
Starši se niso pritožili...
Kako se je na početje pedagoške delavke odzvalo vodstvo šole, ni prav jasno. Ravnateljica je povedala le to, da se nad plesom dijaki in starši niso pritožili in da se je s knjižničarko pogovorila; nato se je vodstvo zavilo v molk. Ni pa molčal socialni delavec in znani bloger Leon Zelko. V svojem blogu, ki ga je nato objavil spletni portal www.sobotainfo.com, je ostro kritiziral »igranje s seksualnostjo v vzgojno-izobraževalnem procesu«. Pedagog si ne sme privoščiti poigravanja s seksualnostjo mladih, pri vzpostavljanju odnosa mora brezpogojno varovati meje, je poudaril. Knjižničarka, ki je ni imenoval z imenom, naj bi oblečena v prostitutko to mejo prekoračila.
Za sporne (po mnenju sodišča) pa so se izkazale Zelkove navedbe, da »nekatere osebe pač živijo spogledljivi slog v odnosih in priokuse nimfomanstva, kar ima psihološko osnovo in priča o določeni čustveni invalidnosti osebe...« Žaljivo naj bi bilo tudi razmišljanje, da takšna oseba potrebuje »močne zunanje potrditve, ki jih doseže s tem, da je seksualno tudi drugim izzivalno poželjiva in jo zadovoljuje (šele) spoznanje, da odkrito vzburja še ostale, problematično pa je te osebne sporne potrebe zadovoljevati z dijaki«. S temi navedbami naj bi posegel v čast in dobro ime knjižničarke, ki je zaradi kolumne in drugih odzivov menda hudo psihično trpela in zato vložila zahtevo za 20.000 evrov odškodnine. Dodajmo, da knjižničarka, ki jo zastopa odvetniška pisarna Čeferin, ni nikoli zahtevala popravka domnevno žaljivih ali neresničnih navedb v sporni kolumni.
Sodišče o nujnosti distance v kolumni
Prvostopenjsko sodišče je zahtevek Zelkove v celoti zavrnilo, višje pa je tožbi pod vodstvom sodnice Alenke Zgubič delno ugodilo in zadevo vrnilo okrajnemu sodišču. Menilo je, da je dal avtor kolumne vedeti, da Zelkova »nima moralnih vrednot, ki jih ji pripisuje družba«, s svojimi negativnimi vrednostnimi sodbami naj bi bil »objektivno žaljiv«, v kolumni pa da ni ohranil »distance« pri izražanju neodobravanja početja tožnice, zaradi česar da si »povprečni bralec mnenja o dogajanju ni mogel ustvariti sam«. Zakaj naj bi bilo to protipravno – izražanje mnenj, tudi negativnih, je namreč bistvo kolumne – sodišče ni pojasnilo. Ker je posegel v sfero najbolj varovanega področja življenja, v spolnost, pa naj bi nedovoljeno posegel v tožničino zasebnost.
Višje sodišče je sicer v sodbi navedlo, da US priznava »poseben« pomen pravice do svobode izražanja v okviru novinarskega poročanja, toda obenem je poudarilo, da Zelko po zakonu o medijih sploh ni novinar. Okrajno sodišče je nato vnovič razsodilo in za primerno odškodnino določilo 9000 evrov. Ker pa je obenem delež soodgovornosti knjižničarke ocenilo na 15 odstotkov (kako je prišlo do tega deleža, ni pojasnilo), je odškodnino znižalo na 7650 evrov.
Kirinčič, Horvatova in Zelko so se pritožili. Prva dva (tokrat ju zastopa Nina Zidar Klemenčič) v pritožbi dokazujeta, da bi lahko neresničnost kolumne lahko preklical le njen avtor. Med drugim navajata, da sodišče, ko je tehtalo med ustavno pravico do svobode izražanja in osebnostnimi pravicami, testa sorazmernosti ni opravilo v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v več sodbah dalo prednost svobodi izražanja pred varstvom zasebnosti. Poleg tega je pri presoji žaljivosti izjav po mnenju ESČP treba upoštevati vse okoliščine primera – tudi dopustnost ravnanja samega tožnika oziroma tožnice.
