Jasna določitev, na katere zakone se nanaša omejitev
V razpravi o predlogu stališč je več poslancev opozorilo, da je opredelitev, da DZ ne more razpisati referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, preveč široka. Po mnenju nekaterih bi to lahko pomenilo, da ne bi bil dovoljen noben referendum, ki bi vseboval kakšno določbo v zvezi z omenjeno temo. Poslanci so se zato zavzeli, da se jasno določi, na katere zakone se bo ta omejitev nanašala.
Pravnik Igor Kavčič, ki je kot član strokovne skupine sodeloval pri pripravi stališč, je ob tem pojasnil, da tudi ustave drugih držav določajo tovrstne omejitve na zelo splošen način. Po njegovih besedah je to opredelitev treba prepustiti zakonu, ki se ravno tako kot spremembe ustave sprejema z dvotretjinsko večino, in ustavnemu sodišču.
V PS za preložitev glasovanja
V PS so se sicer, kot je pojasnila Maša Kociper (PS), zavzeli za preložitev glasovanja o omenjenih stališčih, Jože Tanko (SDS) pa je izrazil nasprotovanje preložitvi. Po njegovih besedah lahko besedilo spremenijo tudi s kakšnim dopolnilom.
Predsednik DZ, ki vodi tudi ustavno komisijo, Gregor Virant (DL) pa je predlagal, da bi v stališča dodatno zapisali, da se pri pripravi osnutka ustavnega zakona dodatno preučijo zapisane usmeritve, da bo jasno in nedvoumno opredeljena vsebina pojmov v zvezi z omejitvijo referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah.
Maša Kociper (PS) je še pred glasovanjem napovedala, da se bodo njihovi poslanci vzdržali glasovanja. V poslanski skupini pa so po njenih besedah deljenih mnenj. Gašpar Gašpar Mišič (PS), ki tudi edini ni glasoval, pojasnjuje, da ne more podpreti nikakršnih predstavljenih sprememb ustave, saj "vsakršna omejitev referendumske volje le še bolj spodbuja omejevanje človekovih pravic in omogoča izvrševanje samovolje oblastnikov, ki ne delajo v korist ljudi".
Referendum bo lahko zahtevalo 40.000 volilcev, ne pa tudi poslanci
Sprejeta stališča med drugim predvidevajo, da bo lahko referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi poslanci. Poleg že omenjene omejitve se predlaga tudi omejitev referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost. Predlog predvideva tudi določitev, da je zakon zavrnjen v primeru, če proti njemu glasuje večina volivcev, pod pogojem, da proti njemu glasuje najmanj četrtina vseh volivcev.
Kavčič je v razpravi o omenjenih stališčih članom ustavne komisije pojasnil tudi, zakaj v predlagani ureditvi ni več določbe, da je DZ vezan na referendumsko odločitev. Po njegovih besedah je to nepotrebno omejevanje zakonodajne funkcije, saj ima DZ, če volivci zakon zavrnejo, pravico, da vloži boljšega. Sedaj namreč eno leto po zavrnitvi zakona na referendumu le-tega ne sme sprejeti.
Kot je napovedal Virant, bodo omenjena stališča predlagali v sprejem DZ. Če DZ ta stališča sprejme, ustavna komisija pripravi predlog ustavnega zakona, določa poslovnik DZ. V izjavi za medije po glasovanju je Virant dejal, da je današnja dvotretjinska podpora dobra novica in pomemben korak. Po njegovih besedah bi bilo tako ustavne spremembe mogoče sprejeti februarja.
Norčevanje iz državljanov in državljank
Pred državnim zborom se je zbralo kakih 30 protestnikov, ki nasprotujejo zaostritvi referendumske zakonodaje. Prav danes se namreč člani ustavne komisije na seji državnega zbora opredeljujejo do začetka ustavnorevizijskega postopka 90. člena ustave, predlog referendumskih sprememb pa že ima zadostno politično podporo.
Protestniki, ki so se s transparenti zbrali pred parlamentom, nasprotujejo tudi kvorumu in zavrnitvenem referendumu. Pridružili so se jim člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). »V državnem zboru so zapisali, da ni dopustno izvajati referenduma o kakršnemkoli zakonu, ki posega v javnofinančne odhodke, kar pomeni, da tudi o nobeni socialni pravici ljudje več ne bodo imeli možnosti odločati na referendumu. Poslancem želimo jasno sporočiti tudi, da se strinjamo s 35-odstotnim kvorumom za legitimnost udeležbe na referendumu, vendar le, če bodo ta kvorum postavili tudi kot pogoj za svojo izvolitev,« je dejal sekretar ZSSS Milan Utroša. Poleg tega pa želijo poslanci doseči, tako Utroša, da ne bodo vezani na odločitev ljudstva na referendumu: »To je norčevanje iz državljank in državljanov te države.«
Referendume je treba postaviti v bolj jasne okvirje
Pobudnik protesta Vili Kovačič od vodilnih v državi zahteva, da prisluhnejo državljanom, in da se ljudi vključi tudi v delo ustavne komisije, kar jim do zdaj še ni uspelo doseči. »Upam tudi, da bomo imeli skozi javno mnenje zdaj toliko vpliva, da dvotretjinske večine ne bodo dosegli,« je dejal Kovačič. Poudaril je, da na osnovi potreb kriznih razmer ne smemo postavljati ureditve za dvajset let, kar se mu zdi neodgovorno. »Je pa treba referendume postaviti v bolj jasne okvire. Smo proti kvorumom. Nobena razvita evropska država razen Italije, ki ima zavrnitveni referendum, jih nima. Imajo pa ga postsocialistične tranzicijske države. Ustavimo konje, to je naše stališče,“ je še povedal Kovačič.
Predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je dejal, da vsem predlogom seveda ne nasprotujejo, saj so nekatere spremembe potrebne. Pa vendar: »Postavit kriterij, da se referendum ne sme izvajati o vseh tistih zakonih, ki bi lahko vplivali na javnofinančne odhodke, tukaj se gre očitno predaleč. Na to se veže zdravstvo, pokojninski sistem, socialne pravice,« je poudaril Semolič.
»Namesto, da bi v času krize krepili demokracijo, omejujejo pravice ljudi,« je zaključil Semolič, ki meni, da je to bistvo vseh težav.
