Ko je priznani slovenski nevrokirurg akademik prof. dr. Vinko Dolenc vpisal domnevno lažni zemljiški dolg na dve nepremičnini v višini štirih milijonov evrov, je njegov tožnik in nekdanji pacient, Izraelec Eliyahu Mesika, pri ljubljanskem okrajnem sodišču dosegel vpis zastavnih pravic na njegovo preostalo premoženje. Nevrokirurga Dolenca, ki naj bi Mesiko malomarno zdravil, zaradi česar je ta postal trajni invalid, lahko pred vrtoglavo visoko terjatvijo več kot šest milijonov evrov reši le še ustavno sodišče.
Vključeni tudi pravni strokovnjaki
V ločenem postopku ga ljubljanski kriminalisti bremenijo overitve lažne vsebine, saj naj bi se izplačilu odškodnine poskusil izogniti z vpisom domnevno lažnega zemljiškega dolga. Na ljubljanskem tožilstvu so nam včeraj potrdili, da so prejeli ovadbo zoper Dolenca in njegovega odvetnika, vendar tožilske odločitve še niso sprejeli.
Kot smo že poročali, je Eliyahu Mesika odškodnino za trajno invalidnost iztožil leta 2006 na telavivskem sodišču. Dolenc bo moral odškodnino plačati, ker naj bi leta 1992 v ljubljanskem kliničnem centru Mesiki operiral možganski tumor, dan po operaciji pa so se začeli zapleti. Ker Dolenc pacienta ni napotil na magnetno resonanco in nemudoma na intenzivni oddelek, je postal Mesika invalid – ni mogel govoriti in imel je težave z dihanjem.
Mesika je po dobljeni tožbi v Izraelu na okrožnem sodišču v Ljubljani sprožil postopek priznanja tuje sodne odločbe. Včeraj so nam na ljubljanskem okrožnem sodišču potrdili, da je bil postopek potrditve izraelske sodbe pravnomočno zaključen konec maja letos, okrajno sodišče pa zdaj vodi postopek izvršitve.
Dolenčev odvetnik Mitja Vidmar se bo najverjetneje že danes obrnil na ustavno sodišče, saj sta bila po njegovem mnenju v primeru dr. Dolenca kršena 22. in 25. člen ustave (enakost pred sodiščem in pravica do pravnega sredstva). Vidmar, ki se je najverjetneje v družbi Dolenca znašel v ovadbi zaradi overitve lažne vsebine pri vpisu štirimilijonskega zemljiškega dolga (nezakonitost sicer oba ostro zanikata), namreč opozarja, da izraelsko sodišče ni moglo biti pristojno za sojenje Dolencu, kar so Izraelci utemeljevali z uspešno vročitvijo tožbe Dolencu v njihovi državi.
V primer so se vključili tudi pravni strokovnjaki iz inštituta za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti, kjer nam je eden izmed sodelujočih pri pomoči Dolencu naštel še več domnevnih nepravilnosti pri sojenju v Tel Avivu. »Ni imel možnosti poštenega sojenja, vročanje je bilo sporno, prevajanje je bilo pomanjkljivo, vprašljiva je krajevna pristojnost, odškodnina pa nesorazmerno visoka,« nam je povedal član inštituta, ki želi ostati neimenovan. A vse te argumente je presojalo že ljubljansko sodišče, ki je pravnomočno priznalo sodbo izraelskega sodišča.
Dolenc: Vedno sem delal v dobro pacientov
Dolenc je medtem z zemljiškim dolgom »zavaroval« dve stanovanji, vendar je ljubljansko okrajno sodišče še pred pravnomočnostjo sodbe na zahtevo Mesike vpisalo zastavne pravice tudi na Dolenčevo podjetje Kasave in vrednostne papirje, prepoved plačilnega prometa na treh bančnih računih, vknjižbe predznambe zastavne pravice na nepremičninah in rubež na plačo na medicinski fakulteti, kliničnem centru in internacionalnem inštitutu za nevrokirurgijo. »Uničili so me,« nam je včeraj povedal Dolenc in dodal, da so ga s tem procesom mučili že dvajset let. »Kakor koli bo odločilo ustavno sodišče, tudi če mi vse poberejo, jaz imam čisto vest. Vedno sem delal za dobro pacientov,« pa je hkrati odločen priznani nevrokirurg. Včeraj nam je zatrdil, da je operacijo opravil v delovnem času za svojo redno plačo. Po naših informacijah naj bi v UKC Ljubljana pri pregledovanju zdravstvene dokumentacije včeraj našli tudi potrdilo o plačani akontaciji ljubljanskemu kliničnemu centru za zdravljenje omenjenega bolnika. Zato je toliko bolj nenavadno, da je Dolenc oziroma njegov odvetnik UKC Ljubljana o sodbi obvestil šele pred dvema dnevoma.
Ljubljanski klinični center ima »z zavarovalnico sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti iz naslova opravljanja svoje dejavnosti, kamor sodi tudi opravljanje zdravniške službe in to tako za paciente, ki so zavarovanci Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije, kot za samoplačnike«. K takšnemu zavarovanju poklicne odgovornosti zdravnikov zdravstvene ustanove zavezuje zakon o zdravniški službi.
V kliničnem centru bodo za pregled dokumentacije potrebovali nekaj časa, saj leta 1991 še niso imeli bolnišničnega informacijskega sistema in računalnikov. Opozarjajo, da je računovodska dokumentacija že uničena, saj zakon predpisuje hrambo tovrstnih dokumentov 10 let. Pri razvozlavanju zgodbe si bodo lahko pomagali samo z zdravstveno dokumentacijo, ki je arhivirana, delno tudi na mikrofilmih. Očitno so pri ročnem vpisovanju bolnika pred leti naredili tudi napako v imenu, saj so nam včeraj potrdili samo dejstvo, da je bil »gospod Mosica hospitaliziran v UKCL od 19. 5. 1992 do 24. 8. 1992«.
Svetovno priznani nevrokirurg Vinko Dolenc je sicer že izpolnil pogoje za upokojitev, a je v UKC Ljubljana trenutno še zaposlen s skrajšanim delovnim časom. Dogovor, sklenjen na podlagi Zujfa, mu poteče konec tega meseca. Do izvršbe lahko pride še pred odločitvijo ustavnega sodišča. Od ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je pristojno za postopek izvršitve, pa pojasnila pričakujemo danes.