V včerajšnji preiskavi poslov z delnicami sta za zdaj osumljeni dve osebi: poleg aktualnega predsednika uprave NLB Janka Medje, ki je bil do lani član uprave Unicredita, tudi pravna oseba omenjene banke. Ta naj bi na veliko trgovala z delnicami Mercatorja prav v času, ko je imela eno ključnih vlog pri prodaji njegovega večinskega deleža Agrokorju. Pri tej Unicredit nastopa na domala vseh straneh posla. Ne le da je z osmimi odstotki delnic peti največji lastnik Mercatorja, je eden ključnih upnikov družbe, ki dogovore o reprogramiranju posojil pogojuje tudi z njeno prodajo. Hkrati je matični Unicredit eden največjih financerjev Agrokorja, koncernu Ivice Todorića pa pri prevzemanju Mercatorja, ki ga kot največji upnik močno zadolžene hrvaške skupine goreče podpirajo, tudi svetuje. Že lani smo v Dnevniku razkrili, da je Unicredit pri finančni konstrukciji Agrokorjevega nakupa Mercatorja predvidel za okoli 50 milijonov evrov provizij, pri čemer bi banka samo s svetovanjem zaslužila približno pet milijonov evrov. Še dodatnih 30 milijonov evrov dobička bi banki prinesle prodaja delnic in provizije pri posojilnih poslih.
Pod drobnogledom dva postopka prodaje Mercatorja
Toda očitno so osebe iz italijanske bančne skupine, kjer so bili bržčas zelo temeljito in tekoče obveščeni o vseh dogajanjih, povezanih s prodajo Mercatorja, v tej zaznale priložnost še za dodatne zaslužke. Informacije, ki so se z vseh strani (iz Agrokorja, Mercatorja, drugih bank upnic...) zbirale pri Unicreditu, naj bi izkoriščali za vzporedno kupovanje in prodajanje delnic Mercatorja, ki je močno koristilo tudi Agrokorju. Todorić si je namreč ne glede na usodo vsakokratnih prodajnih postopkov želel na vsak način po čim nižji ceni pridobiti čim večji delež v Mercatorju, s katerim bi med vrata, ki vodijo do največjega slovenskega trgovca, porinil nogo. S tem pa bi od nakupa Mercatorja odvrnil tudi morebitne druge zainteresirane kupce.
Podrobnejših podatkov o teh poslih za zdaj ni mogoče izvedeti. A po naših informacijah naj bi v Unicreditu po prvih ugotovitvah kriminalistov obstajal nekakšen vzorec za tovrstno trgovanje. Zaznali naj bi ga namreč v kar dveh postopkih prodaje Mercatorja, preiskovali pa naj bi nakupe delnic po letu 2009.
Večdesetmilijonski dobički pri poslih
Prvi postopek, v katerem je Agrokor ponujal 221 evrov za delnico Mercatorja, a z vsaj enoletno zamudo plačila kupnine, se je s Todorićevim umikom končal v začetku lanskega leta. Že takrat smo v Dnevniku poročali o sumu, da v Unicreditu prek hrvaških pokojninskih skladov dejansko narekujejo gibanje cene delnice Mercatorja. Najprej so s trgovanjem njen tečaj leta 2011 zadrževali med 160 in 180 evri. Februarja 2012, torej teden dni pred Agrokorjevim umikom ponudbe za nakup Mercatorja, so ga z drastičnim zmanjšanjem aktivnosti na borzi spustili do cene 125 evrov za delnico. S tem je šel močno na roke Agrokorju, saj mu je odprl vrata do novega naskoka na Mercator po bistveno nižji ceni. Delnice, ki so jih nameravali preprodati Agrokorju, so takrat v Unicreditu – tudi zaradi informacij in dokumentov o pomembni vlogi banke pri prodaji Mercatorja – kupovali prek fiduciarnih računov Splitske banke (v lasti skritih imetnikov), ki naj bi zdaj zanimali tudi preiskovalce. Ti naj bi po nepotrjenih informacijah ugotovili, da so osebe, vpletene v te delniške posle, pri transakcijah računale na visoke dobičke, domnevno celo v višini več deset milijonov evrov.
Praksa naj bi se ponovila v času drugega postopka prodaje Mercatorja. Ta se je junija letos iztekel s sporazumom o prodaji po ceni 120 evrov za delnico, ki ga je Agrokor podpisal s Pivovarno Laško in drugimi lastniki slovenskega trgovca. Medja tega postopka prodaje ni dočakal v Unicreditu, ampak se je po nekajmesečni brezposelnosti zavihtel na čelo NLB. Ta je lastnica 10,75 odstotka Mercatorja, hkrati pa tudi največja lastnica in upnica Skupine Pivovarna Laško, največje lastnice Mercatorja. Torej je še na enem položaju, na katerem je imel poleg ogromnega števila aktualnih podatkov na voljo še močnejše vzvode vpliva.
Kaj je odkrila Unicreditova preiskava računov?
Ključno vprašanje je, ali je z notranjimi informacijami na svojo roko trgovala »le« skupina oseb ali pa je šlo za »sistemsko« početje na ravni banke, ki je koristilo tudi Agrokorju. Vodja preiskave v NPU Robert Slodej je včeraj med kupci delnic omenjal »skupino bank«, iz česar je mogoče razbrati, da bi lahko šlo za Zagrebačko banko, Unicredit bank Austria in Unicredit Slovenija. Po neuradnih podatkih je matični Unicredit v teh treh bankah že leta 2011 opravil interno preiskavo glede poslov z Mercatorjevimi delnicami prek fiduciarnih računov. Kaj je odkrila ta preiskava, ni znano. Za zlorabo notranjih informacijah je sicer predvidena petletna zaporna kazen, pri čemer tožilstvu ni treba dokazati, da je osumljenec pri tem kaznivem dejanju pridobil tudi premoženjsko korist.
Odredba za preiskavo v različnih kontekstih omenja več imen nekdanjih in sedanjih zaposlenih na slovenskem Unicreditu. Med njimi tudi nekdanjega predsednika uprave te banke Franceta Arharja, sicer aktualnega prvega nadzornika NLB, ki so ga včeraj zjutraj na sedežu Združenja bank prav tako obiskali kriminalisti. Preiskovalci naj bi Arharja opredelili kot osebo, ki bi lahko razpolagala s pomembnimi podatki. »Organi pregona so presneli moj računalnik, pregledali dokumentacijo in zasegli moj rokovnik,« nam je včeraj povedal Arhar, ki je za danes sklical tudi sejo nadzornega sveta NLB, na katerem naj bi razpravljali o Mediji (več o tem v okvirju). »V preiskavo sem vključen le kot priča in ne kot osumljenec. V času, ko sem vodil Unicredit, banka nikoli ni imela poslovne politike, da bi z lastnim denarjem kupovala delnice. Tudi v lastništvo Mercatorja smo vstopili zaradi zasega delnic Istrabenzu, kar sem pojasnil tudi kriminalistom,« je dejal Arhar. Ali so naročila za nakup ali prodajo delnic, ki jih je sprejemal Unicredit, oddajali tudi člani uprave Unicredita, Arhar ni vedel povedati. »Zase lahko povem, da nikoli nisem bil niti posredni niti neposredni lastnik Mercatorjevih delnic,« je bil kratek.
»Neugotovljene osebe« v Unicreditu
Preiskovalce naj bi zanimala tudi vloga prokuristke Unicredita L'uboslave Uramove, ki je v slovensko družbo prišla šele lani, in vodje pravne službe Roka Rozmana, ki je bil v začetku lanskega leta imenovan tudi v nadzorni svet Mercatorja. »Ker sem trenutno na službeni poti, sem s kriminalisti opravil razgovor po telefonu in pomagal pri usmerjanju pri iskanju dokumentov,« nam je včeraj povedal Rozman, a ob tem zatrdil, da v posle, ki jih preiskujejo organi pregona, osebno ni vpleten. V Unicreditu so pojasnili le, da »obisk preiskovalcev v banki in preiskava, ki poteka, nista usmerjena proti kateremu od naših uslužbencev, temveč je njen namen zbiranje dokazov v zaupni preiskovalni zadevi«.
Odredba omenja tudi »za zdaj še neugotovljene osebe iz Unicredit bank Austria in Zagrebačke banke«, ki je prav tako v lasti Unicredita. S to formulacijo naj bi si preiskovalci odprli manevrski prostor za morebitne nadaljnje razširitve preiskave. Ta bi lahko, kot je včeraj že napovedal Slodej, zajela tudi sosednje države. Razširitev preiskave bi lahko razkrila tudi povezave vpletenih oziroma fiduciarnih računov z ameriškimi investicijskimi bankami. Nekatere od teh so se z Agrokorjem dogovorile tudi o financiranju prevzema Mercatorja, odkupovale pa so tudi Agrokorjeve obveznice. JP Morgan Chase je za Todorićev koncern izdelal vrednotenje Mercatorjeve delnice.