Predsednica mladinskega sveta Tea Jarc je povedala, da mladi težko dobijo zaposlitev. Če jo že, so to prekerne zaposlitve: »Med oblikami zaposlitve prevladuje delo preko študentskih napotnic ter avtorskih in podjemnih pogodb oziroma preko samostojnega podjetja.« Po podatki Statističnega urada Slovenije (SURS) je bila stopnja brezposelnosti med mladimi v letu 2012 v povprečju 17,4 odstotna. To nas uvršča pod povprečje držav članic Evropske unije (18,1 odstotka). Jarčeva ugotavlja, da bodo imeli ti problemi tudi širše posledice: »Mladi smo izgubljena generacija, vse to pa bo imelo v prihodnosti tudi posledice na pokojninski sistem.«
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ob dnevu mladih opozorila tudi na prisiljenost mladih v opravljanje volonterskega pripravništva, kjer mladim ne nudijo niti povračila potnih stroškov in malice. Predlagajo vzpostavitev nacionalnega programa za izvajanje plačanega pripravništva ter posebne svetovalne mreže za brezposelne mlade v okviru Zavoda za zaposlovanje.
Meja mladosti se premika
Jarčeva ugotavlja, da brezposelnost in prekerno delo pomenita, da mladi ne morejo dobiti kredita, kar preprečuje njihovo osamosvojitev: »Mladi preko tridesetega leta tako še vedno živijo pri starših. Meja mladosti se tako premika proti 30 oziroma 35 letom.« Na to kažejo tudi definicije mladih kot jih določajo Združeni narodi ter Urad za mladino in Zavod za zaposlovanje. Prvi za mlade štejejo osebe, ki so stare od 15 do 24 let, med tem ko Urad za mladino ter Zavod za zaposlovanje uvrščata med mlade tiste, ki so stari od 15 do 29 let.
Beg možganov
Velik problem v Sloveniji je tudi izseljevanje mladih, ki je bilo lani po podatkih Statističnega urada rekordno. Lani se je odselilo 1570 mladih, v letu prej 875. Na Mladinskem svetu poudarjajo, da ni nič narobe, če želijo mladi odkrivati svet. Problematično je, če so mladi v to prisiljeni in dodajajo, da mora država zagotoviti možnosti mladim v Sloveniji.
Po oceni Mednarodne organizacije dela (ILO) bi bilo za celostno reševanje brezposelnosti mladih v Evropi potrebno 21 milijard evrov. Mladinski svet vidi problem tudi v tem, da se ne naslavlja celostnih politik mladih in se jih ne priznava kot skupine.
»Želimo več kot le črke na papirju«
Vlada trenutno pripravlja Nacionalni program za mladino, ki naj bi skušal najti rešitve za probleme mladih. Vendar na Mladinskem svetu poudarjajo, da ne vsebuje kratkoročnih ciljev, zgolj dolgoročne do leta 2020. »Tudi nikakršnih finančnih obvez ni. Mladi ne želimo nobenih privilegijev, želimo se samo izkazati, želimo spodbude, da bomo videli smisel. Mladi smo investicija, ki se vedno obrestuje.« Po njihovem mnenju se premalo pozornosti posveča participaciji mladih, pa tudi ukrepi pri zaposlovanju mladih niso konkretni. Ugotavljajo še, da je premalo število ukrepov, ki zadevajo mlade, tudi možen razlog za izgubo zanimanja mladih za politiko.