"Kljub temu, da narava nekaj zahteva od nas, se stvari ne premaknejo," meni Natek z oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na današnjem predavanju je veliko pozornosti namenil poplavnim ravnicam v Sloveniji, na katerih po okvirnih ocenah živi približno 80.000 ljudi, tudi denimo na območju Celja in južnega roba Ljubljane.
Natek je poudaril, da je za poplave bistven prav odnos med naravo in človekom. Naravi in vodam je po njegovih ocenah treba dati prostor. "Zakaj družba oziroma tisti, ki odločajo, kljub dobri zakonodaji ne poslušajo niti narave niti strokovnjakov niti zdrave kmečke pameti," se je vprašal.
Vprašal se je še, ali so poplave sploh problem, ali pa so problem ljudje. Sprva je bil namreč človek tudi na izrazito poplavnem področju, kot je denimo Ljubljansko barje, previden in je zaradi omejenih tehničnih možnosti poplavnim vodam pustil svoj prostor. Ko pa se je to področje začelo bolj poseljevati, so poplave naenkrat začele povzročati probleme, pojasnjuje Natek.
Odnos med naravo in družbo se je tako spremenil, ljudje pa ne razumejo, kaj se z vodami dogaja in da gre za procese z zelo kompleksnimi razlogi. Kot pravi Natek, problem niso le obilne padavine, temveč gre za splet različnih okoliščin.
Na poplave je sicer mogoče gledati z različnih vidikov, vsi pa vsebujejo strinjanje, da so tehnične rešitve včasih nujne. Geografi po besedah Natka k problemu pristopajo s širšega vidika in skušajo poiskati sobivanje ali sožitje s poplavami. Ker pa družbo lahko narava premaga "z enim samim zamahom", je to težko, pravi.
V Sloveniji danes poznamo več vrst poplav, pojasnjuje Natek. Med njimi so izjemno silovite hudourniške poplave, obstajajo pa tudi bolj mirne poplave na kraških poljih, nižinske in morske poplave. Mestne poplave so posledica napačnega načrtovanja denimo kanalizacijskih sistemov, ki jim sicer ne namenjamo veliko pozornosti, čeprav povzročajo škodo tudi na Slovenskem.
Zelo pomembne pa so po mnenju Natka tako imenovane tehnične poplave, ki so se zgodile ob zadnjih katastrofalnih poplavah ob Dravi. Te nastanejo v povezavi z delovanjem hidroenergetskih ali drugih umetnih sistemov, ko prevelikih vodnih količin ni moč zadržati v zadrževalnikih in je treba odpreti zapornice.
