Opozarjajo, da hiša od države še vedno ne dobi nikakršnih finančnih sredstev. Denar, ki je bil preko zdravstvene zavarovalnice že sredi leta 2010 rezerviran za zdravstveno oskrbo umirajočih v hiši, pa njihovega računa do tega trenutka še ni dosegel.
Iskanje poti financiranja
Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da se od otvoritve hiše hospic naprej trudijo najti način za financiranje njihove dejavnosti. Ta namreč ni registrirana kot zdravstvena dejavnost. Na sestankih s hospicem so tako iskali pot financiranja njihove dejavnosti, ki bo zakonita in sistemska.
Hospicu so zato predlagali sodelovanje z negovalno bolnišnico Sežana in kasneje tudi z Negovalno bolnišnico v Ljubljani. Ker nobena od predlaganih rešitev za hospic ni bila sprejemljiva, velja zadnji predlog, da se oskrba umirajočih v hospicu izvaja na podlagi koncesije za izvajanje institucionalnega varstva v okviru Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2020, ki ga bo ministrstvo za delo predvidoma še letos poslalo v DZ.
To so potrdili tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in dodali, da je načrt, da bi DZ ta program tudi sprejel še v letošnjem letu.
Koncesije za oskrbo umirajočih
V delu, ki se nanaša na oblikovanje mrež socialno varstvenih storitev, bodo med drugim določili tudi obseg in število mest v mreži izvajalcev kratkotrajnih namestitev institucionalnega varstva. V okvir te mreže pa bi lahko vključili tudi izvajalce oskrbe umirajočih bolnikov.
Na tej podlagi bi lahko ministrstvo za delo v prihodnje podeljevalo koncesije tudi za tovrstno oskrbo, financiranje zdravstvenih storitev pa naj bi bilo krito iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pojasnjujejo na ministrstvu. Kot ocenjujejo, bo prve koncesije možno podeliti že v drugi polovici prihodnjega leta.
Po navedbah ministrstva se je hiša hospic prijavila tudi na razpis za sofinanciranje dopolnilnih programov socialnega varstva, vendar zaradi neizpolnjevanja razpisnih kriterijev sredstev iz tega naslova v letošnjem letu ni pridobila.
Na ZZZS so sicer pojasnili, da je bilo s splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2010 načrtovano financiranje programa hospic preko Bolnišnice Sežana. Na koncu se Bolnišnica Sežana ni odločila za izvajanje tega programa in sredstva niso bila porabljena za ta namen. Ker ZZZS nima "rezervacij", so se z neporabljenimi sredstvi financirali drugi prioritetni zdravstveni programi.
Edini proračunski financer je MOL
V Slovenskem društvu hospic v pozivu za donacije sicer navajajo, da je v letošnjem letu njihov edini proračunski financer Mestna občina Ljubljana (MOL), vendar to predstavlja le deset odstotkov potrebnih sredstev na letni ravni. Tako se financirajo iz oskrbnin, ki znašajo 800 evrov mesečno. Finančno situacijo pa poskušajo reševati tudi z donacijami. Med drugim so zanje na dobrodelni stojnici v organizaciji podjetja Žale v sodelovanju s Svečarstvom Jurkovič v dneh okoli 1. novembra s prodajo 4950 sveč zbrali 3250 evrov.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta so v hiši hospic oskrbovali 89 umirajočih bolnikov, povprečno pa so bili pri njih v oskrbi 29 dni. Pri tem je bilo 63 odstotkov uporabnikov iz Mestne občine Ljubljana, 32 odstotkov pa jih je bilo mlajših od 65 let.
