Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Zlatka Srdoč Majer je kršila trenutno veljavni pravilnik o študiju na Fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju in magistrskega dela ni napisala v skladu s standardi in etiko akademskega znanstveno-raziskovalnega dela. Tako je pred kratkim razsodil senat fakultete, kljub temu pa Srdoč-Majerjevi ni odvzel magistrskega naziva zaradi plagiatorstva.

Prepisovanje iz seminarske ali od profesorice?

V Dnevniku smo konec marca razkrili, da se v magistrskem delu Srdoč-Majerjeve iz leta 2004 malone stavek za stavkom nahaja skoraj celotna seminarska naloga (vključno z uvodom) treh nekdanjih študentk ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) iz leta 2002 (dostopna na spletu), ne da bi bila pri tem kjer koli omenjena ali citirana. Tudi tričlanska komisija, ki jo je v sestavi doc. dr. Jernej Letnar Černič, doc. dr. Vojko Strahovnik in prof. dr. Tone Jerovšek imenoval senat fakultete, je ugotovila, da je približno 14 izmed sicer 127 strani dolgega magistrskega dela Srdoč-Majerjeve identičnih seminarski nalogi (ta obsega okoli 17 strani). Direktorica zavoda za zaposlovanje je pred komisijo zanikala plagiatorstvo in dejala, da domnevno prepisane strani izhajajo iz študijskega gradiva profesorice na FDV dr. Zinke Kolarič. Toda tudi tega vira Srdoč-Majerjeva ni ustrezno navajala, je ocenila komisija, ki pa se ni mogla opredeliti, ali je generalna direktorica prepisovala iz seminarske naloge ali iz študijskega gradiva omenjene profesorice. Kajti ta vir ni bil naveden niti v seminarski nalogi.

Morda ni vedela, kako se pravilno citira

Ne glede na to je komisija ugotovila, da prepisani deli naloge brez navedenega vira »ne predstavljajo bistvenih raziskovalnih, izvirnih oziroma pomembnih delov naloge ter niso ključni za samo potrditev ali ovržbo hipotez, vsekakor pa zaokrožujejo magistrsko delo kot celoto«. Ob tem je opozorila, da so bili zahtevani standardi citiranja oziroma poučevanja študentov o pravilnem citiranju v slovenskem visokošolskem prostoru od konca druge svetovne vojne pa do danes pomanjkljivi. »Komisija tako ni bila z gotovostjo prepričana, da je bila mag. Zlatka Srdoč Majer ustrezno, celostno in vnaprej poučena ter da je vedela, da takšna uporaba virov pomeni kršitev akademskih in etičnih načel znanstveno-raziskovalnega dela.« Iz vseh teh razlogov se je senat odločil, da magistrskega naziva Srdoč-Majerjevi ne odvzame.

Ta včeraj ni želela komentirati odločitve fakultete, niti ni odgovorila na naše vprašanje, ali namerava zaradi tega odstopiti z mesta direktorice zavoda. Kot smo v Dnevniku že pisali, je k temu najverjetneje ne more prisiliti niti nihče drug (na primer vlada). »Mislim, da vsaj izrecna zakonska podlaga za njeno razrešitev na podlagi plagiatorstva ne obstaja,« je ocenil pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat.