Nastopili so Urša Strehar Benčina, Uroš Zupančič, Petra Merčun, Filip Dobranić, Gal Jakić,Tilen Kegl, Katarina Veselko in Urban Iglič.

Urša Strehar Benčina: Sprejemati moramo svoje ideje

Prva je na oder prišla Urša Strehar Benčina, ki se sicer ukvarja z improvizacijskim gledališčem. Strehar Benčinova je govorila o pasivnosti ljudi, sprašuje se, zakaj imamo ljudje takšne težave z javnim nastopanjem."Ko sem dobila vabilo, da bi govorila na TEDx, je bila moja prva reakcija, zakaj jaz?" je priznala. Dodala je, da trema zanjo predstavlja strah. "To je zelo nevarno razmišljanje, kajti če nas ta strah preveč hromi, nam lahko prepreči izkoristiti moč, ki jo imamo," je povedala. "Publika je nujen člen, prijatelj, kolega, sodelavec. Vi niste le opazovalci, ste tudi tisti, ki mi to omogočate," je nagovorila občinstvo.

Poudarila je tudi pomen tega, da sprejemamo svoje ideje. "Morda je lažje sprejeti svojo idejo, če sprejmemo to, da je življenje igra," razmišlja Strehar Benčinova. "Če vzamemo vse skupaj z malo sproščenosti, igrivosti, si lahko drznemo tudi malo tvegati." Prisotnim je tudi položila na srce, naj izkoristijo moč besede, ki jo imajo.

Zupančič: Včasih je potrebna samo laboratorijska ideja

V imenu slovenske iGEM ekipe 2012 je zbrane nagovoril Uroš Zupančič. "Ljudje smo se tako navadili na zdravila v našem življenju, da ne razmišljamo več, kako nastajajo, kaj zdravijo in kakšne stranske učinke prinesejo. Pred nekaj meseci je bila moja prijateljica diagnosticirana z multiplo sklerozo. Zdravila za to bolezen so draga in imajo veliko stranskih učinkov. Pa to res potrebujemo? Včasih je potrebna samo laboratorijska ideja, lahko tudi s strani študenta, ki zariše novo pot. Tudi v Sloveniji," je začel svoj govor Zupančič. "Tudi sam sem dobil priložnost, da nekaj spremenim. Na svetovnem tekmovanju iGem sem z 10 drugimi študenti zastopal Slovenijo. Včasih je bila komunikacija med nami otežena, ker je imel vsak izmed nas specifično znanje na svojem področju. Vsi pa smo se strinjali, da zdravljenje z zdravili potrebuje korak naprej."


"Razvijali smo idejo o tem, da bi zdravilo usmerili v točno določen del telesa in da zdravila ne bi imela več tako veliko stranskih učinkov. Poleti smo dneve in noči preživeli v laboratorijih, ampak vredno se je bilo truditi zaradi končnega razultata, končne slike. Uvrstili smo se na svetovno prvenstvo in se tam uspeli prebiti med prve štiri," nadaljuje. "Ni še konec. Čeprav smo se na začetku morali veliko usklajevati, verjamem, da je ravno skupna moč različnih študentov razlog za naš uspeh. Skupina je ključ do uspeha. Zato se vključite tudi vi, poženite se in spoštujte ostale vidike okrog vas in uspelo vam bo," je svoj nastop sklenil Zupančič.

 

Merčunova: Na Madagaskarju verjamejo, da imamo belci nekakšne čudežne moči

 

Sledila je Petra Merčun, ki je govorila o humanitarni ekspediciji na Madagaskar. "Življenjski stil na Madagaskarju ima zelo malo skupnega z našim. Ljudje tam imajo komaj kaj za pod zob in vse kar je več, je velik luksuz," je povedala. "Presenečen si, za kaj vse uporabijo naše tako imenovane smeti," je dodala. Pojasnila je, kako zelo pomembni so medicinski prostovoljci v Madagaskarju, kjer zdravnikov močno primanjkuje. Slovenski prostovoljci so delovali v različnih klinikah, Merčunova je bila najbolj aktivna v pediatrični ambulanti.

 

Merčunova s prisotnimi deli zanimive, pa tudi tragične izkušnje iz Madagaskarja. "Videli smo veliko bolnih in podhranjenih otrok. Dejstvo je, da ljudje tam umirajo zaradi popolnoma ozdravljivih bolezni," je povedala ter dodala, da je bilo ljudi treba posebej prepričati v jemanje zdravil. "Verjeli so, da imamo belci nekakšne čudežne moči in da jih lahko tudi sam pregled ozdravi," je pojasnila. Poudarila je, kako pozitivno ta izkušnja vplivala nanjo, kakšno trdnost in moč je čutila. "Vem, da sem na pravi poti in bom nadaljevala v tej smeri tudi v prihodnje," je povedala. "Prostovoljstvo v kakršnikoli obliki se splača vključiti v življenje, ker ti vrne veliko več, kot vložiš," je zaključila Merčunova.

 

Dobranić: Začnite z nečim!

 

Četrti je na oder prišel Filip Muki Dobranić. Spraševal se je, "zakaj smo univerza mi?". "Rečem, preden razmislim. Univerzitetni sistem je zlomljen, še vedno vse delamo na enak način," je v uvodu povedal Dobranić. Bolonjski sistem je stvari še bolj zlomil, toda nihče ne prevzame odgovornosti za to, je med drugim povedal v nadaljevanju. Sledil je govor o "start-up" podjetjih. "Večini ne bo uspelo, a gre za idejo," je prepričan Dobranić.

 

Spregovoril je tudi o težavah Univerze v Ljubljani. "Ne moremo govoriti o odprtem dostopu do znanja," razmišlja. Izpostavil je problematiko, da le ena oseba ocenjuje tudi po 500 študentov oz. njihovih izdelkov. "Preveč je vse ocenjeno," je dodal. "Največ sem se naučil s pogovori, med kavami z ljudmi. Formalna izobrazba pa tega ne dopušča," je z zbranimi delil Dobranić in jim položil na srce: "Začnite z nečim!"


Jakič: Nihče v življenju ne gre samo navzgor

 

Po odmoru je zbrane nagovoril Gal Jakič. "Ko sem bil star 13 let, sem se zjutraj zbudil in nisem več čutil svojih nog," je svoj govor pričel Jakič. "Bilo je grozno, strašljivo, a je bil hkrati to tudi začetek nove zgodbe. Če danes kdo piše o meni, ljudje ne morejo verjeti, da mi v vse v življenju uspeva. Pa mi ne. Nihče v življenju ne gre samo navzgor!"

 

"To so stvari, ki so se mi zgodile v zadnjih 5 letih. Prekinil sem zvezo s svojo zaročenko, preživel 6 mesecev v depresiji. Izgubil trenerja. Ali dva. Ali pet. Kdo še šteje? Imel sem idejo za dokumentarni film, a ga ni želel nihče posneti. Ljudje želijo biti pogumni, uspešni. Ampak kaj, ko želimo biti pogumni pred svojim računalnikom," je dodal. "Tako je v moji sobi dolgo visela Google maps slika Slovenije in razdalja, ki bi jo človek moral opraviti, da bi prepotoval celo državo. A kaj, ko je slika samo visela. Odločil sem se, da junija opravim pot z Goričkega v Piran. Ne govorite močnih stvari, ampak bodite močni in pogumni sami!"

 

"Biti atlet ne pomeni biti popoln," je poudaril Jakič. "Pomeni imeti vzpone in padce, korake naprej in nazaj. Zato danes po TEDx prižgite računalnike, s krepko pisavo napišite, kaj želite doseči. Vsak dan vstanite in delajte v smeri, da vam to uspe," je zaključil svoj govor.

 

Kegl poudaril pomen inovativnosti

 

Na oder je za Jakičem stopil Tilen Kegl, ki se je v govoru posvetil iskanju službe in izkušnjah s potencialnimi delodajalci. "Po dveh letih kljub zakompliciranemu imenu študija nisem vedel, kaj točno študiram in kje bi se lahko zaposlil," je povedal in dodal, da je pričel drugače razmišljati, ko se je udeležil dogodka zlati boben v Portorožu. "Rekel sem, da imam zdaj tega dovolj, se odločil, da si bom nekaj izmislil, tako da bi lahko dobil delo na oglaševalski agenciji," je povedal in nato opisal, kako je nato do tega prišlo. Agenciji, na kateri se je želel zaposliti, je pošiljal anonimna sporočila, da bi tako vzbudil njihovo pozornost. Uspelo mu je. Kreativni direktor podjetja mu je napisal elektronsko sporočilo, kjer je pohvalil njegov nastop in ga povabil na kavo. Tilen je tako pričel delati na oglaševalskih projektih. "Dosegel sem cilj. Zaradi ene ideje in poskusa, sem brez referenc, izkušenj dobil službo," je povedal.

 

"Kdo v življenju dobi tisto kaj hoče, kdo je uspešen? Tisti, ki je najboljši. Nič ni narobe s tem, da si želimo biti najboljši, ampak to ni dovolj," razmišlja Kegl. "Problem nastane, ker vsi skušamo biti najboljši, napaka pa je ta, da se pri tem vsi odločamo za le eno pot. Ravnamo se po načelu 'Počni iste stvari kot ostali, samo bolje'." Izpostavil je potrebo po izvirnosti. "Že od nekdaj poskušamo biti najboljši med enakimi. Sploh Slovenci. Redkokdo pomisli, da lahko do cilja pride po drugačni poti," je opozoril in dal nekaj idej, kako biti izviren pri iskanju službe. "Izberi čim več informacij o človeku, ki ga želiš prepričati. Pritegni pozornost in nato prepričuj. Ne naštevaj lastnosti, pokaži jih. Drzni si," svetuje Kegl.

 

Veselkova: Drznite si deliti svojo idejo, najdite še par norih ljudi, ki jo bodo delili in se spremenili z vami

 

Trenerka mehkih veščin Katarina Veselko je prisotne najprej vprašala, če se še spomnijo, kaj so želeli postati, ko so bili stari štirinajst let. "Sama sem bila prepričana, da bom pri 24. letih pesnica, uspešna poslovna ženska, mati dveh otrok, ki bo reševala svet. Vse, kar imam objavljeno danes, je tisoč Facebook statusov," si je odgovorila.

 

"Ko sem bila brucka na psihologiji, sem bila navdušena nad skupinskih delom, v katerem bi prispevali h kakovosti študentskega življenja v obliki različnih delavnic," je povedala v nadaljevanju. Razložila je, da je po pol leta dobila priložnost, da je prevzela organiziranja. "Nisem imela nobenih izkušenj, ampak prevzela sem izziv. Sama. Ko mi je asistent na fakulteti rekel, da skupine ponavadi vsebujejo več kot enega člana, je bolelo. Morala sem se spremeniti," je nadaljevala.

 

Tudi Veselkova je prisotnim svetovala, naj si drznejo. "Drznite se spremeniti. Poglejte okrog sebe. Ljudje so brez življenja, doma, neprespani, brez službe. Drznite si deliti svojo idejo, najdite še par norih ljudi, ki jo bodo delili in se spremenili z vami. Vem, tudi sama sem poskusila. Padla. Poskusila znova. Padla, znova in znova. Razmislite tudi o svojih korakih, kam vas vodijo? Vodijo tja, kamor želite? Ne pustite svojih sanjam, da umrejo, ker ni nikomur mar za njih. Drznite si," je zaključila.

 

Urban Iglič z zbranimi delil svojo aljaško izkušnjo

 

Kot zadnji je zbrane nagovoril še Urban Iglič. "Moja zgodba se je pričela že pred časom," je začel Iglič, ki se je pridružil alpinistični odpravi na Aljasko. "Priprave so bile kar obsežne, poleg kondicijskih pa je bil tu še nakup opreme. Za vedno si bom zapomnil tisto majhno letalo, s katerim so nas prepeljali na ledenik," je opisal začetek njihove odprave. "Trenutek, ko nas je pilot pustil same na ledeniku - takega cmoka še nisem čutil v grlu. Ko smo opazovali, kako se oddaljuje, je nenadoma zavladala morbidna tišina," je priznal. Opisoval je kopanje snežnih kleti za hrano, dovolj globokih, da jih ne bi zavohali polarni medvedi.

 

"To je kot Gardaland za velike fante," je izkušnjo opisal Iglič, ki je bil navdušen tudi nad turnim smučanjem na Aljaski in dejstvom, da je bilo veliko vrhov še "deviških", neosvojenih. Osvojili so enajst doslej še neosvojenih vrhov, je povedal. "Če vprašate mene, je bila naša odprava zelo uspešna. Če zdaj pogledam nazaj, sem res zelo presenetil samega sebe. Zato, ker sem se tega lotil tako neobremenjeno in zgolj zato, da bi se imel fino. Verjetno sem ravno zaradi tega sproščenega pristopa dosegel vse to," je povedal Iglič in dodal, da je lansko jesen luč sveta ugledal njihov dokumentarni film Aurora Polaris. "Če si v življenju nekaj res želiš, predvsem pa verjameš, da lahko to res dosežeš, potem ti to lahko uspe," je zaključil.