Medtem ko dolgoletni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič poziva vlado, naj podjetjem v težavah zagotovi državno pomoč, sindikati v krizi kopičijo premoženje, namesto da bi ga več namenili svojim članom, ki izgubljajo zaposlitev in se njihova eksistenčna kriza iz meseca v mesec poglablja.
Podatki, ki smo jih analizirali na podlagi izkazov poslovanja, kažejo, da je večina sindikatov svoje premoženje v lanskem letu celo povečala, čeprav so denarni prilivi od članarin malo padli. Najbogatejši med njimi je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je imel ob treh milijonih evrov prihodkov kar tričetrt milijona evrov presežka. Presežke prihodkov nad odhodki je Sviz vlagal na banke, kjer je imel konec leta že za kar 2,4 milijona evrov depozitov. »Presežna sredstva so tista, ki se jih ne uporablja za programe, plače, materialne stroške in pomoči. Torej jih v največji meri razpršeno plemenitimo v depozitih,« nam je pojasnil tiskovni predstavnik Sviza Sandi Modrijan.
Ljudje brez službe, sindikati plemenitijo premoženje
Največjih deset sindikatov je imelo lani ob praviloma nični oziroma nizki zadolženosti nekaj več kot 33 milijonov evrov premoženja. Od tega so nepremičnine predstavljale dobro petino oziroma 6,7 milijona evrov. Ob tem so v petem letu gospodarske krize skupno ustvarili nekaj več kot 1,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Prihodki, ki so v veliki meri sestavljeni iz članarin, so se pri večini sindikatov znižali. Verjetno tudi na račun izgube članstva. Kljub največji brezposelnosti doslej je uspelo sindikatom svoje premoženje dodatno oplemenititi.
Tako so ga v Svizu v zadnjih letih neprestano povečevali, in to brez pomoči finančnih svetovalcev. Finančne prihodke, med katere sodijo v glavnem obresti in dividende, so lani v primerjavi z letom 2009 kar podvojili (z 89.933 na 189.706 evrov). Z le malo manjšimi finančnimi prihodki je lansko leto končal sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG), ki je lani zahteval razpis referenduma o slabi banki. Več kot 100.000 evrov sta na račun zglednega gospodarjenja s premoženjem prejela še sindikata kmetijstva in živilske industrije ter obrti in podjetništva. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj vsaj najbogatejši sindikati svoje premoženje še naprej plemenitijo, namesto da bi zmanjšali članarine.
Kako pa kaj solidarnost?
In v kolikšni meri sindikati izpolnjujejo enega od svojih temeljnih poslanstev, solidarnost s člani (in nečlani) v času krize, ki jo je po besedah Dušana Semoliča povzročil povam pirjeni kapital? Levji delež solidarnostnih sredstev – skupno jih je bilo za skoraj 170.000 evrov – so prejeli člani Sviza, ki so jih med drugim prizadele poplave ali pa trpijo zaradi hudih zdravstvenih težav. Toda dodajmo, da Sviz v to vsoto uvršča tudi subvencije za izobraževanje članov (22.000 evrov). Večino sredstev za prizadete v poplavah, skoraj 59.000 evrov, so zbrali s posebno akcijo, medtem ko so iz solidarnostnega sklada za to namenili le 20.000 evrov. »Poleg neposredno namenjenih sredstev Sviz organizira tudi različne dodatne humanitarne akcije zbiranja sredstev za pomoč članom ali sodržavljanom v stiski,« je dejal Modrijan. Nečlanom je sindikat v lanskem letu namenil 7000 evrov solidarnostnih sredstev, od tega 3000 evrov dijakom iz socialno ogroženih družin.
Svojim članom tako ali drugače pomagajo praktično vsi sindikati. Sindikat KNG med drugim ponuja »brezobrestna povratna sredstva«, za katera si Delavska hranilnica kot ponudnik pri 500 evrih posojila vzame 10 evrov provizije in 4,17 evra stroškov nakazila, k čemur je treba prišteti še mesečne stroške vodenja v višini 0,83 evra. Člani, ki članarino plačujejo najmanj šest mesecev, lahko sindikat zaprosijo tudi za solidarnostno pomoč, višina katere je povezana z mesečnimi prejemki posameznega družinskega člana. Če ti znašajo do 88 evrov na člana, so upravičeni do dobrih 471 evrov. Ob smrti ožjega sorodnika je član sindikata upravičen do 235 evrov, dvakrat več prejme družina v primeru smrti člana sindikata. Kljub različnim shemam pomoči v sindikatu KNG te v primerjavi z njegovim premoženjem predstavljajo le majhen znesek. Njihovi odhodki so v lanskem letu znašali dobrih 450.000 evrov, 72 odstotkov tega denarja so porabili za storitve in plače.
Premoženje se kopiči tudi v območnih odborih
Naj opozorimo, da v prvi tabeli nismo upoštevali premoženja podružnic, območnih odborov oziroma članov posameznih sindikatov, ki so samostojne pravne osebe. Tako ima na primer samo Sviz 27 območnih odborov in 892 sindikatov zavodov, ki razpolagajo s svojim premoženjem in denarnimi sredstvi, ki praviloma ne presegajo več kot nekaj tisoč oziroma deset tisoč evrov. Izstopa primer območnega odbora Ljubljane in okolice, ki je imel v letu 2012 skoraj pol milijona evrov sredstev, četrt milijona evrov pa v obliki depozitov – 25 odstotkov več kot v primerjavi z letom prej.
Podobno je tudi v primeru ZSSS, ki jo financira 22 sindikatov – članov zveze. Slednji imajo skupaj z zvezo neprimerljivo več premoženja, prihrankov in prihodkov v primerjavi s podružnicami oziroma njim podrejenimi sindikati. A tudi tu obstajajo izjeme. Dve od skupno osmih območnih organizacij ZSSS, osrednjeslovenska ter podravsko-koroška, premoreta 1,5 milijona evrov sredstev ob približno dvakrat manjših lanskih prihodkih.
Največ nepremičnin v zdraviliščih
Do konkretnih podatkov o številu in vrednosti nepremičnin, ki jih imajo sindikati v lasti, je nemogoče priti, saj ti ne razkrivajo finančnih poročil. Iz javno dostopnih podatkov je mogoče razbrati le, da prej našteto premoženje ni edino, s katerim razpolagajo najpremožnejši sindikati. Sindikat Lek ima tako podjetje, registrirano pod dejavnostjo restavracije in gostilne. Slednje je imelo v 2011, ko je začelo poslovati, 2,7 milijona evrov poslovnih prihodkov, lani že za milijon evrov več.
Večina sindikatov, združenih pod okriljem ZSSS, je solastnikov Delavske hranilnice. Največji sindikati pa imajo v lasti tudi nepremičnine, ki so jim bile še v času prve Janševe vlade po dolgoletnih pogajanjih dodeljene z zakonom, ki je razdelil sindikalno premoženje. Po besedah sekretarja ZSSS Milana Utroše zveza ni odprodala nobene z zakonom pridobljene nepremičnine. Nove nepremičnine je kupoval sindikat Sviz, leta 2000 so bili med drugim bogatejši za stanovanje v Luciji pri Portorožu, denimo osem let kasneje tudi za nekaj apartmajev na piranskem Belem križu. Poleg teh ima Sviz še približno 40 počitniških kapacitet, največ jih je po domačih zdraviliščih. V lasti imajo tudi sedež glavnega odbora Sviz v Oražnovi ulici v Ljubljani in pet poslovnih prostorov, v katerih delujejo večji območni odbori.
S precej počitniškimi kapacitetami razpolaga tudi devet sindikatov v okviru Slovenskih železnic, ki so imeli lani v obliki kratkoročnih finančnih naložb in denarnih sredstev spravljenih slabih 2,5 milijona evrov. Skupaj imajo, kot smo našteli na njihovih spletnih straneh, najmanj dvajset apartmajev in počitniških hiš. Največ v slovenskih zdraviliščih.
