Spremembe zakona o davčnem postopku in zakona o dohodnini v letošnjem letu prinašajo kar nekaj sprememb tudi za samostojne novinarje, ki uveljavljajo normirane stroške. Noveli namreč uveljavljata možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za tista podjetja, ki letno ustvarijo manj kot 50.000 evrov prihodkov. To pomeni, da jim ne bo treba dokumentirati dejanskih stroškov, ampak se jim bo 70 odstotkov prometa priznalo kot normirani strošek, na razliko pa se bo obračunal davek po veljavni stopnji.
A v Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije opozarjajo, da povišanje priznanih normiranih stroškov s 40 na 70 odstotkov "na prvi pogled izgleda pozitivno, vendar pa to povišanje normirancem po novem ukinja možnost uveljavljanja vseh ostalih davčnih olajšav in tudi stroškov za plačane prispevke za socialno varnost".
V DNS so tako izračunali, da bo novinar, ki ima 18.000 evrov bruto dohodkov na leto in bo davčno osnovo tudi v prihodnje ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, plačal 536 evrov več dohodnine kot do sedaj.
Kot kažejo izračuni DNS, se bo samostojnemu novinarju s takšnim dohodkom bolj izplačalo voditi enostavno knjigovodstvo kot uveljavljati normirane stroške. To bo prineslo večjo birokratsko obremenitev tako za tiste, ki bodo ostali normiranci, saj bodo morali po novem sami obračunati in plačati akontacijo dohodnine, kot tistim, ki bodo začeli voditi knjige, navajajo v društvu.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da se bo vsak zavezanec sam odločil, katera od zakonskih opcij je z vidika njegovega poslovanja bolj sprejemljiva. Ob tem pa poudarjajo, da namen predloga ni ugodnejša davčna obravnava glede na veljavni sistem, temveč administrativno poenostavljen sistem, ki davčnemu zavezancu omogoča preglednost nad prihodnjo davčno obveznostjo in poenostavljen način določanja in izpolnjevanja davčne obveznosti.
Glede morebitnih sprememb pri višini dohodnine po spremembi davčne zakonodaje pa na ministrstvu za finance opozarjajo, da je ta odvisna tudi od višine in vrste drugih dohodkov, ki jih dosega posamezni zavezanec poleg dohodka iz dejavnosti, ki so predmet obdavčitve z dohodnino oz. se vštevajo v letno davčno osnovo.
V društvu in sindikatu novinarjev opozarjajo tudi na novosti sprememb pokojninske zakonodaje za samostojne novinarje. Novi zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju namreč uvaja obveznost plačevanja prispevka za invalidsko zavarovanje tudi od avtorskih pogodb v višini 8,85 odstotka.
"Po informacijah, ki jih prejemamo od novinarjev, izplačevalci honorarjev že napovedujejo, da bodo prispevek zaračunali avtorju, torej za skoraj devet odstotkov znižali neto honorarje," opozarjajo v društvu.
Glede tega na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da je določitev plačila za izvedeno delo po avtorski ali podjemni pogodbi oziroma katerikoli drugi civilnoravni pogodbi stvar dogovora med pogodbenima strankama.
Ministrstvo s tega vidika ne more posegati v omenjeno pogodbeno svobodo in določati višino plačila po posamezni civilnopravni pogodbi, so poudarili. Skladno s predpisi, ki urejajo davčno zakonodajo, je tudi jasno določeno, kdo in v kakšni višini je dolžan plačati prispevke za socialno varnost, če obveznost plačila prispevkov izhaja iz temeljnega predpisa.
Na finančnem ministrstvu pa opozarjajo, da se bodo prispevki za posebne primere zavarovanja od teh dohodkov, izplačanih na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe, plačevali le, če zavarovanci pri opravljanju tega dela niso zavarovani že na podlagi opravljanja samostojne pridobitne ali druge dovoljene dejavnosti.
