Državna sekretarka Tanja Strniša je poslancem razložila, da je prvi cilj predlagane novele zagotovitev izvajanja evropske uredbe o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Drugi pomemben cilj je omogočanje gradnje gozdnih prometnic, tudi ko ni mogoče zagotoviti 100-odstotnega soglasja vseh lastnikov.
Za zagotovitev sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov se uvajajo dokumenti, ki morajo spremljati vsak prevoz gozdnih lesnih proizvodov. Prevoznica ni potrebna, če se prevažajo veje in vrhači, ki so ostanki sečnjah ter za vse gozdno lesne sortimente, pod premerom 10 centimetrov.
Prevoznik prevoznico dobi od lastnika in jo izpolni, po opravljenem prevozu pa mora izpolnjeno prevoznico izročiti prvemu kupcu gozdno lesnih sortimentov. Kopijo prevoznice pa je dolžan prvi kupec, najkasneje v 10 dneh, po opravljenem prevozu poslati lastniku gozda, ki mora kopijo prevoznic hraniti najmanj pet let.
Nadzor nad izvajanjem zakona bodo poleg gozdarskih inšpektorjev izvajali tudi pristojni carinski organi in policija, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi. Za kršitev zakona pa so predvidene globe in odvzem lesa.
Mirko Brulc (SD) je opozoril, da je v Sloveniji že več kot 25 odstotkov nezakonitega poseka, dajanje takega lesa na trg pa je nezakonito. Izpostavil je pozitivne lastnosti novele in napovedal podporo.
Da je bistvo novele uvedba prevoznic, je poudaril Rihard Braniselj (DL). Pojasnil je, da bomo tako sistematično sledili lesu, ki je potencial gospodarstva. Uvedba prevoznice pomeni tudi dodatno konkurenčno prednost naši lesni industriji, namen je tudi preprečevanje nezakonitega prometa z lesom. »Računsko sodišče je ugotovilo, da Zavod za gozdove Slovenije ne evidentira kar 27 odstotkov poseka. Nekdo na leto ukrade kar za 1,2 milijonov kubičnih metrov lesa. V slovenskih gozdovih je treba zagotoviti red, mogoče je ta zakon priložnost, da bo temu tako,« je izpostavil.
Jakob Presečnik (SLS) je izpostavil, da je stanje v slovenskih gozdovih in lesni industriji vse prej kot idealno in da je vzpostavitev kakovostnejšega nadzora nad posekom nujna. Da bo novela omogočila predvsem zmanjšanje obsega sive ekonomije v gozdovih in povečala izkoriščanje gozdnega bogastva pa je poudarila Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).
Ljudmila Novak (NSi) pa meni, da je predlog prišel v DZ v pravem trenutku, da pa so predlagane rešitve neprimerne in pomanjkljive. Uvedba prevoznice pomeni novo nepotrebno obremenitev lastnikov gozdov, meni Novakova. »Očitno je pošten slovenski kmet ponovno državni sovražnik številka ena,« je dejala. NSi je vložila tudi dopolnilo, v katerem predlagajo, da se prevoznica uvedbe samo za državne gozdove.
Da novela prinaša pozitivne spremembe, ne pa še vseh, na katere so v Pozitivni Sloveniji opozarjali, je pojasnil Branko Ficko. Prepričan je, da prevoznica izničuje nelojalno konkurenco na trgu, da pa je odprtih še veliko vprašanj. Opozoril je tudi, da novela ne bo preprečila izvoza lesa.
Zvonko Lah (SDS) je prepričan, da gre za manjše spremembe zakona. V poslanski skupini podpirajo predlog ukrepov, ki bodo olajšali gradnjo gozdnih cest, se pa pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe, ki izpostavlja vprašanje, kdaj je gradnja prometnic res v javnem interesu. V SDS pa ostro nasprotujejo višini kazni, ki jih predvideva novela, ter poudarjajo, da gre za nesorazmerne kazni, ki bodo pomenile, da bodo kmetje celo izgubljali kmetije.
Strniša je pojasnila, da kazni morajo biti odvračilne, da pa se kazni za kmete gibljejo od 300 do 2000 evrov in da inšpektor pri prvi kršitvi ne bo nikoli izrekel drugačne kot najnižje kazni. »Ni pošteno, da govorimo, da s temi kaznimi ogrožamo obstoj kmetij. So pa predvidene večje globe, če prekršek stori pravna oseba, in sicer od 5000 do 50.000 evrov,« je opozorila Strniša.
Ob tem je dodala, da kazen, ki je predvidena v razponu, daje samo možnost inšpektorju za višjo kazen, kadar naleti na očitnega goljufa.
DZ bo o noveli glasoval v ponedeljek.