Novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki poleg možnosti zasega vozila predvideva možnost pridržanja voznika, tudi če je ta blizu doma ali zagotovi, da ima varen prevoz do doma, in razširja pooblastila cestninskim nadzornikom, DZ obravnava po skrajšanem postopku.
Do predlaganega ukrepa zasega vozila so bili na seji odbora kritični predvsem predstavniki Združenja bank Slovenije, ki so opozarjali, da so s takšno ureditvijo lizing hišam oteženi pogoji gospodarjenja. V primeru zasegov vozil, ki so v lasti lizing hiš, bi namreč želeli, da bi lastnika o tem obvestili in mu vozilo vrnili brez postopka pred sodiščem, je pojasnil Mitja Otorepec iz združenja.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič je na pripombe Združenja bank Slovenije, ki jih je povzela in v predlog dopolnila vključila SDS, odgovoril, da policijski ukrep zasega vozila ni vezan na lastništvo vozila, vozilo pa se mora takoj oddati sodišču, ki nato presoja, kaj se z njim zgodi.
Večina članov dopolnila ni podprla, je pa poslanka PS Renata Brunskole predlagala, da bi se ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter ministrstvo za notranje zadeve uskladila z združenjem bank in z lizing hišami.
V SDS so predlagali tudi dopolnilo, s katerim bi možnost zasega vozila razširili tudi na primere, ko vozniki v vozilih prevažajo prepovedane droge ali prepovedano orožje oziroma ko gre za trgovino z belim blagom, ki pa prav tako ni bil sprejet. Babič je v odgovoru poslancu SDS Ljubu Žnidarju, ki je predstavil amandma, odgovoril, da omenjena področja urejata zakon o prekrških ter kazenski zakonik in da to ne sodi v prometno zakonodajo.
Tako kot predlog novele zakona o pravilih cestnega prometa je odbor sprejel tudi predlog novele zakona o železniškem prometu, s katero po pojasnilih vlade zagotavljajo pravno podlago za nov način financiranja regulatornega organa na področju železniškega prometa, ki bo v skladu z evropsko direktivo. Med drugim se prepoveduje prenos javnih finančnih sredstev med upravljavcem železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu.
Člani odbora pa so razpravljali predvsem o predlogu novele, da se iz zakona črta določilo, da ima gospodarska družba, ki opravlja vodenje investicij, sedež v Mariboru. Barbara Žgajner Tavš (PS) je ob tem opozorila, da je bila družba kljub zakonski določbi v mandatu prejšnje vlade ustanovljena s sedežem v Ljubljani.
V SD so z dopolnilom, ki ga je odbor tudi podprl, predlagali, da zakonska določba ostane. Kot je poudaril Matevž Frangež (SD), je Maribor navezan na železnico, saj se je njegov razvoj zaradi nje tudi začel. Tudi Franc Bogovič (SLS) je dopolnilu izrazil podporo, saj lahko po njegovih besedah tako od besed o enakomernem razvoju Slovenije in decentralizaciji preidejo k dejanju.
Zvonko Černač (SDS) pa je spomnil na razpravo iz preteklosti, ali se s postavljanjem sedežev v določena okolja res izvaja decentralizacija. Po njegovem mnenju bi k decentralizaciji države prispeval projekt ustanovitve pokrajin, ki pa ni uspel.
Kot je pojasnil državni sekretar Babič, določitev sedeža družbe po mnenju vlade ne sodi v zakon. Zagotovil pa je, da bo vlada spoštovala zakonsko določilo.