Med razpravo je večina poslancev opozarjala na vprašanja, ki so neusklajena z izbrisanimi, zlasti na predvideno višino odškodnine in krog upravičencev. Notranji minister Gregor Virant je poslancem pojasnil, da je krog upravičencev določen premišljeno. Odškodnina bi po predlogu pripadla nekaj več kot 10.000 izbrisanim: vsem, ki so si na katerikoli pravni podlagi pridobili status.
Minister se sicer zaveda, da izbrisani niso zadovoljni s predvideno višino odškodnin, a jim po njegovih besedah zakon daje možnost uveljavljanja individualnih okoliščin po sodni poti. Hkrati je nakazal na možnost razmisleka glede višine odškodnine, ki bi jo upravičenec lahko izterjal po tej poti. Čeprav sam za zdaj stoji "točno za tem, kar je v zakonu zapisano", se do druge obravnave kaj lahko popravi, a zelo premišljeno.
Opozicija vztraja, da bi morali primere reševati individualno
Veliko poslancev je namreč ocenjevalo, da bo predlog v nadaljevanju postopka treba popraviti, so se pa načeloma strinjali, da ga je treba sprejeti in tako slediti sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter popraviti krivice.
V opoziciji medtem ne zanikajo, da se je nekaterim res zgodila krivica, a bi bilo po mnenju večine to problematiko treba preverjati od primera do primera. Ob tem so nekateri izražali upanje, da se bo v nadaljevanju dosegel konsenz z izbrisanimi.
Po mnenju Majde Potrata (SD) je država dolžna popraviti krivico, Jani Möderndorfer (PS) pa je v obrazložitvi glasu izrazil obžalovanje, da problematike niso uredili že pred leti. Prepričan pa je, da bo zakon v prihodnji fazi prenovljen in upošteval pripombe.
Branko Grims (SDS) je znova poudaril potrebo po individualnem reševanju problematike in napovedal, da se bodo v nadaljnji obravnavi o podpori zakonu odločali na podlagi odločitev glede dopolnil, ki jih bodo vložili.
Jakob Presečnik (SLS) je opozoril, da so za individualen pristop "žal zamudili vlak", zadevo pa da je treba premakniti naprej. Pričakujejo, da se bodo v drugi obravnavi našle kakšne boljše rešitve.
Za vsak mesec izbrisa 40 evrov odškodnine
Po predlogu bo sicer za vsak zaključen mesec izbrisa upravičenec upravičen do 40 evrov odškodnine. Če se s tem ne bo strinjal, lahko vloži tožbo, a tudi na sodišču določena odškodnina ne bo smela preseči 2,5-kratnega zneska, ki bi ga upravičenec dobil v upravnem postopku.
Predlog upravičencem prinaša tudi druge oblike pravičnega zadoščenja: upravičenost do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja z državljani Slovenije, do dostopa do izobraževalnega sistema ter do vključitve in prednostne obravnave v t. i. integracijskih programih.
Virant sicer v sredo potuje v Strasbourg in pričakuje, da bo odbor ministrov držav članic Sveta Evrope zakon pozdravil ter državi naložil kakšen dodaten razmislek, a ne v smislu drastičnih sprememb. Končno besedo bo v vsakem primeru imelo evropsko sodišče, je danes še pojasnil minister, ki pričakuje, da bo zakon sprejet do konca leta.