Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je pred začetkom pogajanj o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja dejal, da bi bilo pošteno, da bi Sviz ali pa ta del Sviza od stavke odstopil, saj so standarde in normative argumentirali kot enega glavnih razlogov za stavko.

Če bi Sindikat za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo (Sviz) ocenil, da se pridruži splošni stavki v javnem sektorju, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pričakuje, da bo Sviz zagotovil redno dejavnost v vrtcih ter v prvih šestih razredih osnovnih šol, tako da stavka ne bi prizadela otrok oziroma njihovih družin, so danes sporočili z ministrstva.

Zahtevajo, da jih vlada prizna za enakovredne socialne partnerje

V koordinaciji zahtevajo, da jih vlada prizna za enakovredne socialne partnerje, ki so reprezentativni za dogovarjanje o pogojih in ceni dela za javne uslužbence. Zahtevajo tudi, da vlada odstopi od zniževanja pravic javnih uslužbencev, kot jih opredeljuje zakon o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Ta je po njihovem mnenju v neskladju z ustavo, drugimi veljavnimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in kolektivnimi sporazumi, ki so bili sklenjeni v zvezi z izvajanjem kolektivnih pogodb.

V koordinaciji zahtevajo tudi, da vlada odstopi od namere po zmanjševanju števila javnih uslužbencev, ki presega en odstotek na letni ravni od skupnega števila zaposlenih. Ena od zahtev je tudi odprava kršitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju in spoštovanje obveznosti zagotavljanja plač javnih uslužbencev v višini, določeni z veljavnimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in kolektivnimi sporazumi.

Tudi predsednica Sviza Jelka Velički je pred nadaljevanjem pogajanj o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja poudarila, da vztrajajo pri napovedani stavki predvsem zato, ker sam umik predloga sprememb standardov in normativov v tem trenutku ne spreminja sprejetega proračuna glede mase sredstev za plače javnih uslužbencev.

Umik predloga sprememb standardov in normativov ni ena od stavkovnih zahtev

Dodala je, da vlado pozivajo, naj pristopi k možnosti spreminjanja mase za plače oz. da naj razmisli o rebalansu proračuna. Predsednica Sviza je zanikala, da je umik predloga sprememb standardov in normativov ena od stavkovnih zahtev. Kot je dejala, je bil to razlog za aprilsko stavko. Takrat je bil po njenih besedah sprejet dogovor, da do sprememb normativov in standardov ne bo prišlo brez soglasja socialnih partnerjev. Tega soglasja ni bilo, je opozorila in dodala, da je bila masa za plače sprejeta brez vnaprejšnjih dogovorov oz. pogajanj.

V Svizu so v sporočilu tudi navedli, da bi bila sicer po umiku predloga zaostrovanja standardov in normativov možna tudi pogajanja o plačah, a ob vladni krizi in morebitnih predčasnih volitvah to ni verjetno, saj bi bilo treba odpreti kolektivno pogodbo za javni sektor in spreminjati zakon o sistemu plač v javnem sektorju, pojasnjujejo v sindikatu.

Pličanič ponovil: vlada pri obsegu mase za plače zaposlenih v javnem sektorju ne more popuščati

Vladna in sindikalna pogajalska skupina nadaljujeta pogajanja pred za sredo napovedano splošno stavko javnega sektorja. Medtem ko sindikalna stran zahteva pogajanja tako o masi za plače javnih uslužbencev kot o načinu znižanja te mase, pa vladna stran vztraja, da pogajanja o tem niso mogoča.

Vodja vladne pogajalske skupine, minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič je ponovil, da vlada pri obsegu mase za plače zaposlenih v javnem sektorju ne more popuščati. Predvideno znižanje je takšno, kot je, ker je denarja v proračunu manj in tu vlada ne vidi manevrskega prostora. Če bi ravnali drugače, bi lahko nekoga drugega prikrajšali še bolj, kot je že bil.

Pač pa vidijo velik manevrski prostor v tem, kako izvesti prilagoditev znižanju. Kot pravi Pličanič, je tudi vladno izhodišče, da bi do tega znižanja prišli na čim mehkejše načine, in ni glavni cilj vlade odpuščanje. Kot možnost je pri tem minister omenil znižanje plač. Ta opcija obstaja, če bo to predlog sindikatov, je dodal.

Stavka v sredo zagotovo bo

Še pred pogajanji je na ministrstvu za pravosodje in javno upravo potekal sestanek z vodstvom koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Po besedah sekretarja Sindikata državnih organov Slovenije Draga Ščernjaviča sindikalna stran vztraja, da je treba v pogajanjih povezati maso za plače javnih uslužbencev in način znižanja.

Poudaril je, da so se doslej z vlado vedno pogajali tako o višini kot načinu znižanja plač. V primeru, da vladna stran danes ali pa po stavki pristane na to, da se odpre tudi masa za plače, lahko v nadaljevanju pogajanj iščejo tudi kompromisno rešitev, je pojasnil Ščernjavič. Stavka pa v sredo po njegovih besedah zagotovo bo.

Pličanič še vedno optimist

Sicer pa je minister ob prihodu povedal, da vladna stran ima izračune. Slednje so namreč v petek, ko so se sestala prvič, zahtevali sindikati. Najprej naj bi tako razjasnili, kako je sploh prišlo do takega znižanja, kot je predlagano v proračunih za letošnje in prihodnje leto. Drugo vprašanje, ki ga po ministrovih besedah želijo uvodoma razčistiti, pa je vprašanje kršitve predpisov in obstoječih dogovorov s sindikati. V nasprotju s sindikati so namreč na vladni strani prepričani, da jih ne kršijo.

Kot je ponovil Pličanič, je v povprečju predvideno znižanje za pet odstotkov glede na rebalans preteklega leta, natančna številka pa znana, ko bo znana realizacija. Sicer pa je Pličanič še vedno optimist. Kot pravi, obstaja tudi ta možnost, da bi sindikati stavko, ki je napovedana za sredo, preklicali.