Po oceni nekdanjega Pučnikovega sodelavca, danes evropskega poslanca Milana Zvera, je Pučnik največji slovenski politik sodobne Slovenije in eden izmed najpomembnejših Slovencev nasploh. Po njegovi oceni je bil Pučnik pomemben zlasti zato, ker je znal dobro oceniti položaj in ker je videl nekoliko dlje. Bil je ob pravem času na pravem mestu, pravi Zver.
Po oceni Mirana Potrča, ki je bil v času osamosvojitvenih procesov predsednik slovenske skupščine, pozneje pa poslanec, je Pučnik svojo najpomembnejšo vlogo v času osamosvajanja odigral kot predsednik Demosa ter v okviru svojih in Demosovih prizadevanj za osamosvojitev Slovenije: "Pri tem je bila njegova vloga velika, da ne rečem dominantna. Tu ni nobenega dvoma."
Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Zaradi kritičnega pisanja o takratnem političnemu sistemu je bil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja dvakrat zaprt, nato pa je odšel v Nemčijo, kjer je doktoriral.
V času demokratičnega vrenja v nekdanji SFRJ se je vrnil v Slovenijo in aktivno sodeloval pri slovenski osamosvojitvi. Bil je eden izmed piscev znamenite 57. številke Nove revije, v kateri so slovenski intelektualci zahtevali demokracijo. Postal je tudi predsednik Demosa, ki je izpeljal proces slovenske osamosvojitve.
Od leta 1989 do 1993 je bil Pučnik predsednik SDSS (zdaj SDS). Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika republike. Leta 1992 je bil podpredsednik vlade RS, na volitvah 1992 pa izvoljen za poslanca DZ. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike in ostal le še častni predsednik SDS. Umrl je v 71. letu starosti 12. januarja 2003. Leta 2007 je vlada Janeza Janše po njem poimenovala dotedanje letališče Brnik.
