Ljudje se lahko za darovanje opredelijo na izjavah, ki imajo vrednost pravne listine. V nekaterih štajerskih zdravstvenih domovih in lekarnah tako visijo plakati z imeni pooblaščenih oseb, pri katerih občani dobijo izjavo in potrebne informacije. To so večinoma medicinske sestre, a tudi farmacevtski tehniki in farmacevti. Ti nato izjave pošljejo na Slovenija transplant, tam pa podatke pooblaščeni osebi vneseta v računalniško bazo podatkov, ki omogoča zapis na zdravstveno kartico. Odločitve ljudi so tudi že dejansko zapisane na karticah. Niti pri pooblaščenih organizacijah, ki zbirajo izjave, niti pri zdravstveni zavarovalnici pa ne smejo vzpostaviti evidence o darovalcih organov. Podatek na kartici, ali se je umrli izjasnil o darovanju organov, je dostopen šele bolnišničnemu zdravniku, ki koordinira presaditve organov.

MEDEL ODZIV

V projektu so pozornost do zdaj posvečali predvsem izobraževanju strokovne javnosti, je pojasnila Danica Avsec Letonja , direktorica Zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant, ki skrbi za transplantacijsko dejavnost. Projekt so zastavili le v eni regiji, in sicer zato, ker je bilo nemogoče hkrati izobraziti pooblaščene osebe za vso Slovenijo. Po Sloveniji pa ga bodo razširili do konca letošnjega leta.

In odziv? "Ljudje sicer veliko sprašujejo, zlasti na Sloveniji transplantu, za vpis odločitve na kartico pa se jih je do zdaj odločilo bolj malo," pojasnjuje Avščeva. Meni, da je minus, da projekta ni bilo mogoče hkrati uvesti v vsej Sloveniji. Prav zaradi tega tudi čakajo z večjo promocijsko akcijo, ki jo bodo izpeljali, ko bo projekt zaživel na območju vse države. Meni še, da je težko doseči mejo, ko so ljudje pripravljeni prisluhniti takemu humanitarnemu pozivu. Množično so se na primer odzvali osebnemu pozivu znane umetnice, ko je šlo za darovanje kostnega mozga, ko pa je prošnja splošna, je tudi odziv bolj mlačen.

MEDEL POZIV

"Vendar smo pričakovali malo bolj dejavno zavzemanje Slovenije transplanta, predvsem kar se tiče seznanjanja javnosti. O tem, da projekt Darovalec poteka, vemo le tisti, ki nas to zanima, ne pa splošna javnost," meni Brane Tome , predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije.

K temu, da bi se ljudje v večji meri odločali za zapisovanje odločitve o darovanju organov, želijo prispevati tudi bolniki sami. Tako bo zveza priredila 3. evropske športne igre dializnih in transplantiranih bolnikov, ki bodo prvi teden septembra potekale v Ljubljani. Glavni namen iger je prav javnost opozoriti na pomembnost darovanja in presajanja organov, saj presaditev organa ali tkiva nekaterim bolnikom pomembno izboljša kakovost življenja, na primer ledvičnim, drugim pa vrne življenje samo, poudarja Tome. Tako se je denimo po 11. svetovnih športnih igrah transplantiranih, ki so leta 1997 potekale v Avstraliji, kar 20 odstotkov več ljudi odločilo za zapis odločitve o darovanju organov.

RAZUMEVANJE SVOJCEV

To, da bi se ljudje izjasnili o darovanju organov, bi bistveno olajšalo delo zdravstvenim delavcem in tudi sorodnikom umrlih, pojasnjuje Avščeva. Zdaj morajo koordinatorji transplantacijske dejavnosti v bolnišnicah s sorodniki opraviti pogovor, kjer skušajo ugotoviti, ali je morda umrli za časa življenja nasprotoval darovanju, ti pogovori pa so obremenjujoči za oboje. Tudi če umrli ni nasprotoval, lahko odvzemu organov nasprotujejo sorodniki. Če pa bi ljudje svojo voljo jasno izrazili, bi bolnišnični koordinator po smrti posameznika - torej po tem, ko bi po natančno določenih procedurah ugotovili možgansko smrt, kar je dokončna odpoved možganov, ki jo je medicina sprejela kot smrt - to preveril na kartici. Če bi se umrli izrekel za darovanje, bi sorodnike zgolj obvestili o nadaljnjih postopkih, ti pa odvzemu ne bi mogli nasprotovati. Če pa zapisa na kartici ne bi bilo, bi o volji umrlega tako kot zdaj povprašali svojce.

Po dosedanjih izkušnjah svojci večinoma z razumevanjem gledajo na odvzem organov, saj jih v zadnjih letih odvzemu nasprotuje okoli petina, kar je zelo dober rezultat, poudarja Avsečeva. Nekoliko več nasprotovanja svojcev so sicer zabeležili v letošnjem letu, a je letos tudi več darovalcev, saj je svoje organe do zdaj podarilo 20 umrlih - medtem ko je lani v vsem letu organe podarilo 28 ljudi.

V Kliničnem centru uspešni

V Kliničnem centru so do konca junija presadili ledvico 24 dializnim bolnikom, osmim bolnikom so presadili jetra in enemu srce. Opravili so 35 presaditev roženic in 38 presaditev kostnega mozga: petim bolnikom so kostni mozeg podarili neznani darovalci, šestim sorodniki, 27 pa je bilo avtolognih in so jim presadili njihovega lastnega.

Za podpis izjave ni več zanimanja

Program Darovalec so najprej začeli izvajati v Mariboru, med drugim zato, ker naj bi bila tukaj pripravljenost za darovanje organov občutno nad slovenskim povprečjem. Preverili smo, kakšen je dejanski človekoljubni odziv Mariborčanov v prvih štirih mesecih po uvedbi projekta.

V zasebni lekarni na Slovenski cesti nimajo kontaktne osebe, pri kateri bi lahko izpolnili pristopno izjavo darovalca organov in tudi niso vedeli povedati, kje bi jo našli. "Seznama teh oseb nismo nikoli imeli, zato predlagam, da obiščete kakšno drugo lekarno," nam je prijazno svetovala farmacevtka. V poslovalnici Mariborskih lekarn na Studencih smo imeli več sreče. "Pri nas sicer ne morete podpisati izjave, imamo pa za to pooblaščeni osebi v poslovalnicah Pri gradu in Tabor," je povedala tamkajšnja farmacevtka.

"Odziv ljudi je bil dober samo na začetku uvedbe programa. Vsi tisti, ki so pripravljeni darovati organe, so že aprila podpisali izjavo o darovanju," je sporočila Jožica Šterlek , ki je pooblaščena za zbiranje prijav v taborski poslovalnici Mariborskih lekarn. "Zanimanje je namreč kmalu občutno uplahnilo, saj smo v povprečju izpolnili komaj po eno izjavo na mesec."