Pozimi se z lesom ogreva okoli 300.000 slovenskih gospodinjstev, ki pokurijo okoli 1,5 milijona ton lesa, te številke pa v zadnjih letih tako zaradi naraščajočih cen drugih energentov kot zaradi vse večje revščine v državi vztrajno rastejo. Toda slabe prakse pri uporabi lesne biomase pomenijo manjši izkoristek toplote za ogrevanje, po besedah Tanje Bolte iz Agencije RS za okolje pa povzročajo tudi od 30 do 40 odstotkov onesnaženja zraka z nevarnimi grobimi delci PM10. Njihove koncentracije so večje od dovoljenih izključno pozimi, ko se prometu in industriji priključijo še individualna mala kurišča. Težave povečujejo še temperaturne inverzije, zaradi katerih se zrak ne meša in ne premika, zato delci ostajajo na mestu.
Zaradi delcev tudi smrtne žrtve
»Skrb vzbujajoče je, da ljudje, ki prehajajo na ogrevanje z drvmi, vgrajujejo pretežno zastarele in neustrezne kurilne naprave in ne upoštevajo stroke. Posledice nestrokovne samogradnje so lahko tragične. Vsako leto zaradi improvizacij pri ogrevalnih sistemih nekaj ljudi umre, posledice so tudi požari, nezdravi bivalni pogoji in povečanje škodljivih emisij v okolico,« je za Dnevnik pripovedoval Matjaž Valenčič, energetski svetovalec brezplačne javne energetsko-svetovalne mreže Ensvet.
Da ima nepravilno kurjenje lesa lahko škodljive učinke na zdravje, opozarja tudi Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja RS. Nevarni trdni delci PM namreč dražijo dihala, silijo h kašljanju in povzročajo pekoč občutek v prsih, ob dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko vodijo celo do propada pljuč. Prek dihal delci vstopajo tudi v krvni obtok in povzročajo arteriosklerozo, ki je glavni vzrok za nastanek bolezni srca in ožilja. »Če bi bil zrak v Ljubljani tak kot v Stockholmu, kjer so vrednosti trdih delcev v zraku idealne glede na zahteve Svetovne zdravstvene organizacije, bi v naši prestolnici v povprečju živeli poldrugo leto dlje,« je poudaril Otorepec.
Predvsem naj drva ne bodo vlažna
Delci PM se sicer sproščajo ob vsakem kurjenju lesa, vendar se količina teh emisij zmanjšuje z naraščanjem kakovosti peči oziroma popolnosti izgorevanja. »Gre za problem nepravilnega izgorevanja, kjer gredo v zrak ostanki ogljika in ogljikovodikov,« je pojasnil Jože Jurša z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zato je ministrstvo na svoji spletni strani pripravilo navodila za pravilno kurjenje, ki vsebujejo priporočila, kakšno kurilno napravo je treba namestiti in kako, kako je treba v njej kuriti in kaj ter kako jo vzdrževati.
Osnovno priporočilo Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki je sodelovala pri pripravi strani, je, naj se drevje seka v poznem jesenskem oziroma zimskem času. Polena naj bodo metrska, sušijo pa naj se na sončni legi in dobro pokrita nekje do septembra. Do takrat bi se morala vsebnost vode, ki je eden najpomembnejših dejavnikov dobrega izgorevanja, v lesu zmanjšati na 20 do 25 odstotkov, kar je primerna vlažnost za vse sodobne kurilne naprave za ogrevanje.
Ob tem Krajnčeva uporabnikom tudi svetuje, naj si za ogrevanje na lesno biomaso priskrbijo kotle s seznama Eko sklada, katerih izkoristek je tudi več kot 90-odstoten.. Jurša je še opozoril, da je problematičen predvsem nakup kurilnih naprav brez prevodnika toplote, v katerih ni prisilnega dovajanja zraka. Sicer pa je treba drva v peč naložiti večkrat po malem in tako, da mednje pride čim več zraka, loputa za zrak pa naj se ne zapira. Ne glede na dimnikarske storitve je treba kurilno napravo mesečno pregledovati, znamenja nepravilnega izgorevanja pa predstavljajo tudi temen namesto svetlega plamena, gost bel dim namesto skoraj nevidnega in grudast, strjen pepel namesto sipkega, svetlega.
