Tudi pravdanje bo verjetno kmalu postalo dražje. Po dvigu davka na dodano vrednost, trošarin in še nekaterih drugih dajatev želi vlada uveljaviti še za 10 do 40 odstotkov višje sodne takse. Te se zdaj gibljejo od nekaj evrov za hrambo oporoke na sodišču do nekaj tisoč evrov, kadar je recimo tožba vredna milijon evrov. Z višjimi taksami bi se v državni proračun vsako leto nateklo vsaj sedem milijonov evrov več denarja kot zdaj, ocenjuje vlada, ki je včeraj sprejela osnutek novele zakona o sodnih taksah in ga v državni zbor pošilja po nujnem postopku.
Za 5000 evrov vredno tožbo 255 evrov takse
Takse so za različne vrste sodnih opravil in postopkov določene na različne načine. Za nekatere je znesek fiksen, pri drugih se spreminja glede na vrednost tožbe: višji kot je tožbeni zahtevek, višja je taksa. Kot navaja vlada, bi se zvišale predvsem takse za pravdni postopek, ki praviloma obsega osebne in družinske spore ter spore iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb. Precej dražje bi bilo reševanje zakonskih sporov na sodiščih ter sporov, ki izvirajo iz razmerij med starši in otroki. Podražil bi se postopek izvršbe in zavarovanja. Na novo pa bi bili s sodnimi taksami obremenjeni vpis novoustanovljenega podjetja v sodni register in individualni premoženjski delovni spori med delodajalci in delavci.
Slednjih je v državi toliko, da bi po predvidevanjih ministrstva s ponovno uvedbo taks zanje nabrali več kot polovico sredstev, ki jih za materialne stroške in stroške sodnih postopkov potrebuje ljubljansko delovno in socialno sodišče. To tudi ugotavlja, da bi z uvedbo sodne takse na te spore omejili previsoke zahteve tožnikov, ki niso osnovane na realni podlagi, s tem pa preprečili tudi zahtevke po revizijah, ki podaljšujejo postopke in dodatno obremenjujejo sodišča. Sodna taksa bi se namreč plačala glede na vrednost tožbe: za recimo 5000 evrov vreden tožbeni zahtevek bi moral tožnik za postopek na prvostopenjskem sodišču po novem plačati 255 evrov takse.
To je omejevanje dostopa do sodišč
Ministrstvo sicer predvideva, da bi ob tako visokih zneskih ustavno pravico do sodnega varstva prejemnikom socialne pomoči zagotovili z oprostitvijo plačila takse. Do delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila pa bi bili upravičeni tisti, ki bi jim v primeru obremenitve s polno takso zmanjkalo denarja za preživetje. Toda predsednik odvetniške zbornice Roman Završek je opozoril, da takšen predlog prezre celoten spodnji srednji sloj prebivalstva, ki ne prejema socialne pomoči in je ob trenutnih razmerah v državi že tako med vsemi prebivalci v najtežji situaciji. Odpuščanja se vrstijo, toda ti ljudje se za sodno varstvo svojih pravic ne bodo odločili. To pa pomeni, da predlagano zvišanje sodnih taks predstavlja omejevanje dostopa do sodišč ljudem, poudarja Završek.
