Doma in v tujini se že več let vrstijo očitki, da trgovci pred razprodajami dvigujejo cene izdelkov oziroma so cene izdelkov prirejene popustom, ki jih trgovci uvedejo v obdobju razprodaj in akcij. Pri tržnem inšpektoratu Slovenije prav tako v zadnjih letih opažajo, da se vse manj trgovcev odloča za uvedbo razprodaj in precej pogosteje posegajo po drugih oblik znižanja cen svoje ponudbe. Ob zadnjih sezonskih razprodajah lanskega julija so pri tržnem inšpektoratu pregledali 142 trgovcev, samo 14 pa se jih je odločilo za uvedbo razprodaj. Ostali so se odločili ponuditi druge oblike znižanj cen. Podobni rezultati so bili zaznani ob zimskih razprodajah leta 2012, ko so obiskali 284 trgovcev. Takrat se je za razprodaje odločilo 24 trgovcev.

Akcija še ni razprodaja

Ob precej večjem številu trgovcev, ki se je odločajo za uvedbo akcijskih cen, se običajnemu potrošniku postavlja vprašanje, kako ločiti med razprodajo in akcijo? Predvsem gre za pravila oglaševanja in čas trajanja, ki je v primeru razprodaj omejen na največ 60 dni, njihov začetek pa je določen s pravili Trgovinske zbornice Slovenije. Akcije lahko trgovec uvede ob poljubnem času z nedoločenim trajanjem, zato so v zadnjem obdobju, ko prihaja do krajših intervalov menjavanja blaga, ki je na voljo v trgovinah, tudi precej zasenčile klasične razprodaje.

Dodatna razlika se nanaša na označevanje popustov, saj je v primeru razprodaje izdelek na prodaj po novi ceni, pri čemer mora vključevati tudi prečrtano staro ceno, medtem ko akcijska cena predstavlja popust na izhodiščno ceno. Prav tako mora najvišji popust pri trgovcu, ki odstotek znižanja oglašuje z razponom, doseči vsaj četrtino vrednosti oziroma 25 odstotkov popusta.

ZPS: potrošnik lahko zahteva dobropis tudi za brezhiben izdelek

Kot opozarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije morajo biti kupci pozorni tudi na svoje pravice glede kvalitete izdelkov, saj jim morajo trgovci kljub razprodajam prodati brezhibne izdelke, razen če ni izrecno označeno, da je blago poškodovano. V primeru, ko je izdelek brezhiben pa trgovec prodanega izdelka ni dolžan sprejeti nazaj, čeprav v ZPS pravijo, da gre v primerih, ko potrošnik lahko zamenja ali dobi dobropis tudi za brezhiben izdelek, s katerim ni zadovoljen, za dobre trgovske prakse, ki pa so odvisne od odločitve posameznega trgovca.

Kot še opozarjajo na ZPS, se največ pritožb potrošnikov vsako leto nanaša na nepravilno označevanje cen popusta oziroma na primere, ko trgovci tik pred razprodajo dvignejo cene izdelkov in jih nato ob razprodaji znižajo, da bi lahko prikazali višji odstotek znižanja in potrošnike zvabili k nakupu.

Kršitve zaradi zavajajočih cen znižanj

Med poletnimi razprodajami lani tržni inšpektorat ni zaznal nepravilnosti, medtem ko so leta 2012 v obdobju zimskih zabeležili tri primere, ko so trgovci z razprodajami nepravilno označili vrste blaga na razprodaji ali navedli napačen odstotek znižanja. V istem obdobju so zaznali tudi dva primera, ko najvišji odstotek oglaševanega znižanja ni zajemal vsaj četrtine vrednosti blaga na razprodaji.

Pri nadzoru trgovcev, ki so se odločili za akcijsko prodajo, je bilo lani poleti največ primerov (7), ko je bila znižana cena označena dvoumno, štirje trgovci pa so objavili zavajajoče informacije o odstotku znižanja oziroma se odstotek oglaševanega znižanja ni upošteval. Podobno je bilo tudi med zimskimi razprodajami 2012, ko je bilo največ kršitev zaradi objave zavajajočih podatkov o odstotku znižanja, ki se je zgodil v sedmih primerih, sledijo pa dvoumno označene cene znižanih izdelkov. Zelo pogosto se dogaja tudi, da trgovci objavijo razprodajo, a v resnici uvedejo zgolj popuste, ali obratno.