Pozor, znanje na cesti!

»Zasebnega nočemo, javnega ne damo«

Predavalnica Fakultete za družbene vede je tako za en dan postal paviljon na Kongresnem trgu, kjer so študenti in mimoidoči med drugim lahko prisluhnili kritičnim obravnavam religije in različnim vidikom trenutno aktualnih protestov, pred Križankami so bodoči bibliotekarji s filozofske fakultete spoznavali osnove organizacije knjižnic, na Trgu republike pa so pod vodstvom predavateljice dr. Uršule Lipovec Čebron z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo iskali vzporednice med pedagogiko zatiranja Paula Freireja in današnjim razumevanjem zatiranja. »Študenti običajno ne poznajo predavanj z drugih oddelkov, danes pa mnogi študenti prehajajo med predavanji in se spoznavajo z delom različnih profesorjev. Kar je ključno za univerzo, da študenti dobivajo različna znanja od različnih ljudi, danes poteka še bolj intenzivno,« je ob tem povedala Lipovec-Čebronova.

Za tokratni akademski protest so se predavatelji in študenti med drugim odločili, ker želijo, kot so zapisali v manifestu, javnosti sporočiti, da demokratične in napredne družbe ni brez dobre javne univerze, ki je finančno dostopna vsem, ker želijo opozoriti na slabe pogoje dela, ki so jih imeli že pred sedanjimi varčevalnimi ukrepi, in ker protestirajo proti temu, da vlada finančno duši slovenske javne univerze ter s tem ogroža mlade generacije. In čeprav je bilo na posameznih predavanjih tokrat opaziti nekaj manj udeležencev kot na preteklem shodu, ko je parlament »vklenilo« več tisoč študentov in zaposlenih na ljubljanski, primorski in mariborski univerzi, so si bili tudi tokrat protestniki, ki so se udeležili predavanj na prostem, enotni: »Zasebnega nočemo, javnega ne damo.«

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so medtem pobudo filozofske fakultete ocenili kot nesmiselno in neutemeljeno, oprto na neresnične trditve, hkrati pa univerzam očitajo, da »namesto da bi pozdravile dejstvo, da sta bila edina amandmaja k proračunu za leto 2013, ki ju je sprejel državni zbor, vezana na izobraževanje, stopnjujejo proteste z dokaj nenavadnimi pobudami, ko svoje učne dejavnosti selijo na ulice, na trge in celo v gostilne«.

Univerze si niso oddahnile

A ko je parlament v proračun za prihodnje leto visokemu šolstvu »vrnil« 16 milijonov evrov, ki naj bi jih sprva privarčevali, in je minister za izobraževanje Žiga Turk poudaril, da je to področje pri varčevanju zdaj izenačeno z ostalimi, delovanje visokega šolstva pa bo zaradi tega zneska veliko lažje, si na univerzah niso oddahnili. Po shodu pred parlamentom je rektor ljubljanske univerze dr. Stanislav Pejovnik v drugem rektorskem pismu poudaril, da »sprejeta amandmaja pomenita zgolj omilitev oteženih razmer, nikakor pa ne dokončne rešitve«. Čeprav se proti varčevalnim ukrepom najglasneje po robu postavljajo na ljubljanski univerzi, pa tudi na preostalih univerzah zaradi velikega števila neznank kljub »vrnjenemu« znesku v proračunu čas merijo v mesecih.

»December bomo 'zvozili',« pravi rektor Primorske univerze dr. Dragan Marušič. »Vprašanje je, kako bomo z manj sredstvi lahko v naslednjem letu izpeljali še več aktivnosti,« je zaskrbljen. Poudarja, da je primorska univerza v fazi razvoja: »Naše dejavnosti so v porastu, sredstev za njihovo izvedbo pa je iz leta v leto manj, namesto da bi bilo obratno.« Posameznih fakultet rektor ne želi izpostaviti: »Če govorimo o finančnih težavah, govorimo o univerzi, ki je ena pravna oseba. Če je sredstev manj, pomeni, da bo za vse članice temu primerno manj sredstev.« Tudi na mariborski univerzi so razmere težke, pravi dr. Karin Stana Kleinschek, prodekanka za področje raziskovanja. Univerzo so zapustili mnogi tuji raziskovalci, ki so na njej doktorirali. Osebno meni, da država dela veliko napako: uspešne slovenske študente financira do konca študija, potem jih pusti, da gredo v tujino. »Dolgoročno ostajamo brez mladih intelektualcev in postajamo dežela upokojencev. Posledic nekajletnega nespametnega ravnanja za celotno družbo ne bo mogoče tako hitro odpraviti, to bo lahko trajalo tudi pol stoletja!«

Pridobivanja znanja se ne da »malo pristriči«

Precej drugače kot na preostalih univerzah pa je na novogoriški, kjer so po besedah rektorja dr. Danila Zavrtanika zelo uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev – zaposliti bodo morali celo 15 novih ljudi. A evropski denar uporabljajo tudi za pedagoško dejavnost, saj je proračunskega za ta namen premalo. Kljub vsemu novogoriški rektor pravi, da nekatera področja lažje pridejo do raziskovalnega denarja, druga pa težje – med slednjimi sta pri njih področji humanistike in umetnosti. Sicer pa dr. Zavrtanik meni, da je predvideno zmanjšanje sredstev za visoko šolstvo in znanost previsoko. »Vse inštitucije niso tako okretne, kot je naša, ki je manjša,« priznava.

Dr. Zavrtanik opozarja na posledice okrnjenega raziskovanja: znanje, pridobljeno z raziskovanjem, ni nujno uporabno takoj, običajno vsaka generacija pravzaprav uporablja znanje, do katerega se je dokopala generacija pred njo. »Zelo neodgovorno od naše generacije bi bilo, da ne bi proizvajali znanja, ki ga bodo lahko uporabljale prihodnje generacije. Tega se ne da 'malo pristriči', kot meni politika. Njenih predstavnikov ne skrbi, kaj bo čez pet let, ko njih ne bo več na oblasti, z vidika človeštva pa je to zelo skrb zbujajoče.« Ali z drugimi besedami: država ne bo toliko prihranila, kolikor je negativnih učinkov varčevanja, končuje dr. Zavrtanik.