Potočnik je na posvetu z naslovom Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije izpostavil, da je voda pomembna kot zrak, ki ga dihamo, da je vir življenja, da pomembno vpliva na gospodarsko rast in razvoj. "Je steber življenja, a tudi gospodarskega in socialnega razvoja. Gospodarno ravnanje z vodo zahteva zaščito na vseh ravneh. Je vir, ki ga ne znamo vedno prav ceniti in varovati," je poudaril Potočnik.
Ob tem je opozoril, da Evropa uvozi šestkrat več surovin, kot jih izvozi. Uvozna odvisnost pa se bo le še povečevala. Nekatere redke rudnine uvažamo v celoti. Uvozimo denimo 48 odstotkov bakrove rude, 64 odstotkov cinka in boksita, 78 odstotkov niklja, pa tudi ves kobalt, platino, titan in vanadij.
Evropsko gospodarstvo temelji na intenzivni rabi virov. Letno porabimo 16 ton materialov na osebo. Odvržemo šest ton in polovico tega pristane na odlagališčih, je opozoril Potočnik.
"Če na nekatere danosti in trende ne moremo vplivati, se jim moramo prilagoditi in voditi tako politiko, da bo naša odvisnost v prihodnosti manjša. Ekonomsko smiselno je usmeriti inovativnost v proizvode, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti, reciklirati oz. narediti z manj uporabe virov. Druge možnosti nimamo," je poudaril komisar.
Prepričan je, da se prehodu v zeleno gospodarstvo ne moremo izogniti. Dosegli smo namreč raven, ko s številčnostjo, dejavnostjo, tehnologijo, vplivamo na neravnotežja ključnih naravnih sistemov. Če ne bomo bistveno spremenili odnosa do vode, bomo do leta 2030 potrebovali 40 odstotkov več vode, kot jo je na voljo. "Vsekakor pa velja, da je določitev cene vode eden najučinkovitejših načinov za odgovornejšo rabo," je še dodal komisar.
Kajfež Bogatajeva: Država ne vlaga dovolj v upravljanje z vodami
Država ne vlaga dovolj v upravljanje z vodami, vodna stroka in znanje je razdrobljeno, horizontalna povezava resorjev na področju voda je premajhna, mednarodno sodelovanje Slovenije je bolj na ravni entuziazma posameznikov in ni sistemsko podprto, je na posvetu o vodah v Ljubljani opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Ob tem je izpostavila, da mora prostorsko načrtovanje upoštevati vodni krog. Prepričana je tudi, da gospodarstvo danes ne prepoznava slovenske vode, slovenskega znanja na tem področju.
"Slovenija bi lahko imela leta 2030 na področju voda veliko novih delovnih mest, lahko bi izvažala znanje s področja voda in imela od projektnega sodelovanja finančne koristi," je na posvetu z naslovom Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije poudarila Kajfež Bogatajeva.
Izpostavila je, da je voda okoljsko, družbeno in gospodarsko dobro. Koncept Slovenija 2030 pa da ravna skladno z dejstvom, da je v 21. stoletju voda kot javno dobro ključ do razvoja in ključ do zelene rasti ter da mora ostati osnovna človekova pravica.
Klimatologinja je še opozorila, da je 60 odstotkov površinskih voda v Sloveniji v slabem kemijskem stanju ter da nam poplave in suše lahko odnesejo tudi do dva odstotka BDP. "Ravnati moramo tako, da bo škoda ob naravnih ujmah minimalna," je dejala.
Opozorila je, da v Sloveniji 7000 prebivalcev nima vode v hiši, 30.000 prebivalcev se oskrbuje s kapnico, 150.000 prebivalcev pa se oskrbuje iz lokalnih vodovodov, ki niso pod nadzorom. Poudarila je še, da gospodinjstva in gospodarstvo premalo varčujejo z vodo ter da se nam dogaja tiha komercializacija ali celo privatizacija vode.
