Izvršni odbor (IO) DeSUS je pred dnevi ocenil, da predlagane davčne stopnje v osnutku zakona o davku na nepremičnine za najrevnejše sloje prebivalstva niso sprejemljive, zato so v upokojenski stranki napovedali, da bodo k predlaganemu zakonu vložili dopolnilo, po katerem bi bila v letu 2014 osnova za odmero davka 60 odstotkov ocenjene tržne vrednosti nepremičnin, leto kasneje 80 odstotkov in šele leta 2016 polna vrednost.

»Karl Erjavec se je povsem zaplezal«

Ker naj bi to, kar predlaga DeSUS, načrtovane davčne prilive v državni in občinske proračune zmanjšalo za okoli 150 milijonov evrov in ker prvak te stranke Karl Erjavec na včerajšnjem koalicijskem sestanku menda ni imel rešitve, kako nadomestiti ta izpad, so druge vladne stranke predlagale kompromis, o katerem se bodo danes izrekali člani IO DeSUS. Na mizi bodo imeli po naših informacijah ponudbo, po kateri bi bila osnova za izračun davka na stanovanjske nepremičnine prihodnje leto 80 odstotkov njihove ocenjene tržne vrednosti (in ne 85, kot piše v predlogu zakona o davku na nepremičnine), leta 2015 devetdeset in šele leta 2016 sto odstotkov. Postopnost naj bi torej veljala le za stanovanjske, ne pa tudi za druge kategorije nepremičnin, kot so poslovni, industrijski in kmetijski objekti, javne zgradbe, kmetijska zemljišča.... Te menda Karla Erjavca, ki se je po oceni nekaterih v koaliciji s svojimi obdavčitvenimi zahtevami povsem »zaplezal«, sploh ne zanimajo.

Danes bo tudi znano, ali bo državni zbor osnutek zakona o davku na nepremičnine obravnaval po nujnem postopku, kot je sklenil kolegij predsednika parlamenta, ali po rednem, kot zahtevajo opozicija in številne interesne skupine. Če bo ostalo pri nujnem postopku, nevladniki ne izključujejo protesta, predstavniki turističnega gospodarstva pa svarijo, da je predlagani davek na nepremičnine nepravičen in poguben tudi za turistično dejavnost. Ocenjujejo, da bi bil v danih razmerah še najpravičnejši davek na nepremičnine v znesku, enakem sedanjemu nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.

Jezni na Gurs

»Izvirni greh je že v površnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je opravila geodetska uprava (Gurs), na to nedosledno in previsoko vrednotenje pa še pogubno visoka, 0,75-odstotna davčna stopnja. Gursovo vrednotenje je treba ponovno preveriti in popraviti ter odpraviti druge anomalije,« poziva direktorica Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Majda Dekleva. Upravni odbor te zbornice je na po njegovem nesorazmerno visoko obdavčitev nepremičnin turističnega gospodarstva v primerjavi z obdavčitvijo večine drugega gospodarstva pisno že opozoril ministra za gospodarstvo in za finance Stanka Stepišnika in Uroša Čuferja, a se v osnutku zakona o davku na nepremičnine, ki je v parlamentarni obravnavi, davčna stopnja za turistične nepremičnine ni spremenila. Turizem naj bi tako za svoje nepremičnine poslej plačeval od tri- do desetkrat več, kot je znašalo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Hoteli in drugi turistični objekti ter površine, namenjene sprostitvi in rekreaciji, so načeloma veliki, zato se njihova vrednost meri v milijonih evrov. Temu primeren bo tudi nepremičninski davek.

V TGZS opozarjajo, da je Gurs istovrstne nepremičnine po Sloveniji različno ovrednotil, saj so razlike med njimi tudi desetkratne. »Turistični kraji so povsod najbolj atraktivne lokacije prav zato, ker je tam ustrezna turistična infrastruktura (hotelska, rekreacijska...). Torej je ustvarjena turistična infrastruktura razlog za visoko vrednotenje lokacije. Vrednost hotelov v Kranjski Gori, na primer, Gurs ocenjuje na 120 milijonov evrov, v gospodarski družbi pa si že leta prizadevajo te nepremičnine prodati za manj od polovice Gursove izračunane vrednosti, vendar zaman,« je Zdravko Počivalšek, predsednik TGZS, med drugim zapisal v pismu ministroma Stepišniku in Čuferju ter dodal: »Skoraj vsi večji turistični objekti v Sloveniji iščejo nove lastnike, domače ali tuje. Visoki davek na nepremičnine bo prodajo blokiral.« TGZS zato vlado prosi, naj upošteva posebnosti turizma, to so velike nepremičnine na atraktivnih lokacijah.