Janša je v svoji poslanici zapisal, da se ob letošnjem 8. februarju mnogim zdi vzdušje v državi upravičeno turobno in polno malodušja. Kot pravi politična nestabilnost ustvarja negotovost na področju javnih financ in gospodarstva. »Uspehi vlade, ki so ob koncu lanskega leta prinesli prvo plaho upanje, da nam bo uspelo, so združili proti vladi vse, ki jih skrbi za njihove privilegije. Vladni ukrepi so namreč posegli po nedotakljivih 'svetih kravah' zadnjih desetih, petnajstih let. Zato, da bi imeli vsi več. Še posebej pa tisti, ki danes zaradi pomanjkanja, izgube službe in dostojanstva upravičeno zahtevajo spremembe,« je poudaril in dodal, da se boji in vse tako kaže, da »bodo njihove upravičene zahteve zlorabili in jih za 'svoje' vzeli tisti, ki v resnici sprememb ne želijo. In ki delajo vse, da do njih ne bi prišlo. Tudi za ceno politične krize.«
Premier se je dotaknil tudi tega, da smo šli kot narod že velikokrat skozi težke preizkušnje, da bi, kot pravi pesnik, »…. našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave«. »Zmage so spremljali porazi in temne plati naše preteklosti. Z nekaterimi se do danes nismo soočili in spravili, pa bi se morali, ker nas vlečejo nazaj in nam branijo, da bi svobodno zadihali. Da bi naša ustvarjalnost zasijala in da bi najboljše v nas premaknilo stvari na bolje,« je razmišljal o prihodnosti.
»Prešernova mati« naj znova postane »slovenska«, ker »'slovečih« mater res ne potrebujemo
Na kulturni praznik pa je razmišljal tudi o slovenski kulturi in izrazil upanje, da bomo končno smeli slaviti velike Slovence, ki so nam bili desetletja prikrivani in načrtno zamolčani, da ne bi mogli biti ponosni nanje in nase, ker smo tako žlahten rod. Izpostavil je, da bomo po skoraj dvesto letih naposled smeli prevesti dela Miklošiča - letos praznujemo 200. obletnico njegovega rojstva, pa Kopitarja. Cankarjevo posmrtno masko naj bi prestavili v muzej, v slavnostno dvorano Cankarjevega doma pa dali njegov velik kip. Otroci bodo v šolah s ponosom poslušali, da imamo tudi mi, Slovenci Nobelovega nagrajenca Pregla - letos praznujemo 90. let, odkar je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. »Takrat, in to bo kmalu, nas ne bodo več zasramovali s snemanjem filmov o slovenskih pocestnicah, samomorilcih in pijancih. Takrat bodo njihovo mesto prevzeli junaki in junakinje našega časa. In naša skupna, 'Prešernova mati' bo postala znova 'slovenska', ker 'slovečih' mater res ne potrebujemo,« je še zapisal.
»Na poti nas čaka še veliko preizkušenj in bitk, a verjamem, da bomo zmogli«
Na kulturni praznik pa je razmišljal tudi o slovenski kulturi in izrazil upanje, da bomo končno smeli slaviti velike Slovence, ki so nam bili desetletja prikrivani in načrtno zamolčani, da ne bi mogli biti ponosni nanje in nase, ker smo tako žlahten rod. Izpostavil je, da bomo po skoraj dvesto letih naposled smeli prevesti dela Miklošiča - letos praznujemo 200. obletnico njegovega rojstva, pa Kopitarja. Cankarjevo posmrtno masko naj bi prestavili v muzej, v slavnostno dvorano Cankarjevega doma pa dali njegov velik kip. Otroci bodo v šolah s ponosom poslušali, da imamo tudi mi, Slovenci Nobelovega nagrajenca Pregla - letos praznujemo 90. let, odkar je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. »Takrat, in to bo kmalu, nas ne bodo več zasramovali s snemanjem filmov o slovenskih pocestnicah, samomorilcih in pijancih. Takrat bodo njihovo mesto prevzeli junaki in junakinje našega časa. In naša skupna, 'Prešernova mati' bo postala znova 'slovenska', ker 'slovečih' mater res ne potrebujemo,« je še zapisal.
Poslanico je zaključil z besedami, da pred seboj vidi pot v pravičnejši svet in da moramo po njen kot narod kreniti. Na koncu je sklenil: »Da se bodo razbremenili tisti, ki nosijo preveliko breme, in da bomo bremena pravičneje porazdelili. Pot pelje navkreber in ni lahka. Na njej nas čaka še veliko preizkušenj in bitk, a verjamem, da bomo zmogli. In da kmalu pride dan, ko se edinost, sreča, sprava k nam nazaj vrnejo in bodo 'sinovi sloveče matere' znova postali 'sinovi slovenske matere'.«
