Kot je Golubović zapisal v poslanski pobudi ministru za finance Urošu Čuferju, poslani v sredo, ga skrbi možnost, da bi podjetja, ki so izvajala stresne teste in pregled aktive bank, hkrati tudi svetovala npr. investicijskim podjetjem glede njihovih nakupov. Takšen je bil primer v pogodbi z družbo Oliver Wyman, ki je opravljala del stresnih testov.
Poslanec ugotavlja, da zakon, ki ureja obstoj Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ne vsebuje določb, ki bi urejala razmerja med podjetji, ki so opravljala cenitve premoženja, in podjetji, ki bodo v prihodnosti kupci tega premoženja.
"Verjamem, da se strinjava glede trditve, da morebiten nakup premoženja DUTB s strani podjetij, ki so to premoženje ocenjevala, vzbuja dvome o špekulativnih namenih teh podjetij," poslanec piše ministru.
Zato predlaga, da se v zakon vnesejo določbe, ki bi prepovedovale prodajo premoženja DUTB vsaj podjetjem, ki so opravljala preglede sredstev in obremenitvene teste, podjetjem, ki so kapitalsko povezana s podjetji, ki so opravljala preglede in teste, podjetjem, katerim svetujejo podjetja, ki so opravljala preglede in teste, ali katerim svetujejo posamezniki, ki so kot zaposleni ali podizvajalci sodelovali pri pregledih in testih. Pogodbe, ki bi bile sklenjene v nasprotju s temi določili, bi bile nične, še predlaga poslanec.
Podnormiran zakon
Da je zakon "izrazito podnormiran", kar se tiče postopkov pri prodaji prenesenega premoženja, so prav tako danes v sporočilu opozorili v stranki Zares. Podobno opozarjajo na morebiten konflikt interesa podjetij, ki so opravljala teste, pri kasnejšem odkupovanju premoženja. Predlagajo podaljšanje obdobja delovanja DUTB na 15 let in črtanje določila, da se za neizvršne direktorje DUTB ne uporabljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o tem, da funkcionarji ne smejo biti v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah.
O prejemkih članov upravnega odbora DUTB pa so danes v javnem pismu predsednico vlade Alenko Bratušek spraševali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. Med drugim jo pozivajo, naj razkrije, koliko je plačan posamezni član, kdo in po kakšnih kriterijih je opredelil plačilo ter kakšne so reference izvršnih direktorjev DUTB.
Vlada je politiko prejemkov DUTB sprejela marca lani, nato pa jo je julija lani spremenila v delu, ki se nanaša na fiksni del prejemka neizvršnim članom upravnega odbora in na odpravnine izvršnim direktorjem.
Neizvršni člani prejmejo mesečno 2000 evrov bruto fiksnega dela ter še po 4000 evrov bruto doplačila, če imajo mednarodne izkušnje z delom v finančnih institucijah in če imajo izkušnje z delom v instituciji, ki se je ukvarjala s prestrukturiranje slabih terjatev ali bank. Vlada je decembra ugotovila, da vsi sedanji neizvršni direktorji, Lars Nyberg, Arne Berggren in Carl-Johan Lindgren, izpolnjujejo pogoje za obe doplačili, tako da mesečno prejmejo 10.000 evrov bruto.
Prejemke izvršnih direktorjev po omenjeni politiki določi komisija za prejemke, ki jo sestavljajo neizvršni direktorji. Izvršni direktorji Torbjörn Mansson, Aleš Koršič in Bošjan Gjerkeš mesečno prejmejo po 8500 evrov bruto, so povedali v DUTB. Njihova odpravnina (ki se izplača le ob nekrivdnem predčasnem prenehanju funkcije in delovnega razmerja v družbi) po politiki znaša do 12 mesečnih plač.
